Glasba za dobro jutro: Jim White, Christmas Day

(Ne)hotni spomin na božič tistega daljnega leta 1998. Grenko-sladka melodija nenavadnega glasbenega kronista ameriškega Juga.

Objavljeno
22. december 2013 16.09
Delo.si
Delo.si

Morebiti nekoliko spregledan, ker njegovo glasbo med drugim označujejo tudi kot (alternativni) country, leta 1957 na Floridi rojeni Jim White ustvarja svojevrstno muziko, ki jo je škoda pustiti vnemar. Že res, da vmes zazvenijo country kitare, a še zdaleč ne tiste cvileče in zavijajoče. Lepo, z občutkom, s (kompleksnimi) besedili, ki so pravzaprav zgodbe, kot tale, božična, prek sedemminutna, a mine ter spodbuja, da bi človek slišal še več. In tega je kar nekaj, albume namreč izdaja od leta 1997 dalje, šest doslej, toplo priporočeno!

Jim White, ki ga je v otroštvu okuževal gospel, se je pozneje v življenju lotil malodane vsega – bil je komedijant, maneken, boksar, pridigar, profesionalni deskar, pa tudi taksist, nekaj časa je obiskoval tudi filmsko šolo, zaradi česar ne čudi, da se je pozneje lotil snemanja dokumentarca s pomenljivim imenom Searching for the Wrong-Eyed Jesus, upodobitve njegove predstave o podeželskem ameriškem Jugu, ki pretrese s svojimi zgodbami, obrazi in krajino, podobno kot njegove pesmi in besedila, zelo pogosto izvirajoče iz očitno navdihujoče južne polovice Amerike. Se ga je pač tudi dotaknila in to zoprno obdobje je JW opisal kot 'globoko luknjo bolezni, depresije in revščine'. No, glasba očitno zdravi in čeprav je v njej veliko pelina, deluje ravno nasprotno: lepo nam je (lahko).

Mirne in lepe praznike!