Tiskane izdaje
Njegova najbolj slavna, da ne rečemo razvpita skladba je 4' 33". Naslov pomeni trajanje tišine, ki jo izvaja bodisi solist ali poljubno število glasbenikov, vse do simfoničnega orkestra. Ja, tišine: nihče ne igra, vsi so tiho, sedijo. In
kaj publika posluša? Škripanje stolov, odkašljevanje, dihanje, tiktakanje ure.
John Cage je hotel, da se ljudje zavedajo zvokov, ki jih obdajajo tudi v tišini. Tako je nastala ena najbolj zabavnih, duhovitih, ironičnih skladb, kar jih je bilo kdaj skomponiranih. Pa tudi največkrat izvajanih. Tako rekoč uprizorjenih.
Na posnetku poslušajmo simfonični orkester BBC pod taktirko Michaela Daviesa, ki je s Cagevo skladbo nastopil pred dvema letoma v londonski dvorani Barbican.
Dovolite, da vas opozorimo še na voditeljev komentar po koncu skladbe: »Najbolj neverjetna skladba, kar sem jih kdaj videl,« je rekel, ne »slišal«.
John Cage je v prvi polovici osemdesetih let s solističnim koncertom nastopil tudi v Ljubljani, v Linhartovi dvorani CD. Odigral je tudi 4' 33". Roke je štiri minute in triintrideset sekund držal negibno nad tipkami klavirja.
Po koncertu je se je sproščeno sprehajal po preddverju in se s svojim širokim, nalezljivim nasmehom nasmihal odhajajoči publiki. Z nekaterimi navdušenci se je tudi rokoval.
