Tiskane izdaje
Te pa ni manjkalo Britancu, ki jih je stresal od samega začetka, začenši z »Happy bird merrying day or whatever ... sounds like fun«, potem pa začel z dokaj maratonskimi komadi, ki pa jih je veselje poslušati, čeprav se skorajda brez izjeme začenjajo zelo mirno, na koncu pa se razvijejo v pravo hrupno kombinacijo Mattove kitare in vokala, presunljivo podobnemu prvemu glasu benda National, ter flamenco kitare. Kako mu to, on-man-bandu, uspe?
Pravzaprav smo se večji del koncerta spraševali, kaj dejansko od slišanega je bilo Mattovega, saj je bila spremljava nasneta, a tudi kadar je Matt nehal brenkati ali peti, se je glasba v vsej svoji polnosti nadaljevala. S pomočjo organizatorjev smo misterij razrešili. Gre za »loope«: Matt zapoje in zaigra ter to posname in »zaloopa«. Potem spet zaigra in zapoje čez ves prejšnji posnetek, vse skupaj znova posname in tako plast za plastjo. Vse je, skratka, njegovo, spremljava torej ni nasneta, ampak jo tam v živo snema oziroma posname.
Vse skupaj je bilo fajn, očitno pa bo posnetek možno enkrat v prihodnje videti tudi v oddaji Aritmija, saj je bil dobršen del ekipe te kakovostne glasbene oddaje TV SLO s snemalno opremo vred prav tako na koncertu.
Za pokušino pa danes tale!
