Glasba za dobro jutro, ponedeljek, 13.

Paul McCartney – sredi leta bo dopolnil 64 plus šest let – je prestar za valentinovo. Sploh pa ne z zadnjo ploščo. Je pa ravno prav za dan prej.

Objavljeno
12. februar 2012 17.57
Delo.si
Delo.si

Prejšnji četrtek ob 19. uri (v petek ob 4. zjutraj po našem času) je Macca nastopil v živo pred dvema ducatoma ljudi, v studijih založbe Capitol v Los Angelesu. Promoviral je svoj novi album Kisses on the Bottom. Koncert je bil gledljiv v real timeu na iTunesih.

Nič hudega, če ste prespali.

Plošča je McCartneyjev hommage jazz standardom, morda tudi njegovemu očetu, ki je igral v predvojnem big bandu. Zveni precej dolgočasno, pravzaprav McCartney sam zveni (in zgleda) utrujeno, postarano.

Fascinantno je, da ex-Beatle danes snema take skladbe. V šestdesetih je ta stil imel v kontekstu rocka čisto drug pomen: spomnite se recimo When I’m Sixty-Four ali Honey Pie. McCartney je to znal. Danes pa je to samo še komercialen poklon glasbi, ki so jo Beatli (nehote) pomagali izriniti iz horizonta pop kulture.

In samo še roza cvetni listi vrtnic so še manjkali na ovitku plošče.

Predvajamo njegovo, avtorsko skladbo My Valentine. Z njim igrajo Diana Krall (klavir), John Pizzarelli (kitara), Eric Clapton (kitara) in še kdo. V nadaljevanju odlomki s tiskovne konference in nekaj koncertnih in backstage posnetkov.