Načeloma ne živimo v svetu, ki bi od nas zahteval, da vso svoj osebnost ves dan nosimo razstavljeno na pladnju in vsem na ogled. Čeprav se včasih prav pošteno trudimo, da bi dokazali nasprotno, in v zameno za to, da smo opaženi, o sebi raje povemo in razkrijemo več, kot bi bilo to nujno potrebno.
Koliko vsak posameznik ceni zasebnost, je prepuščeno izključno njemu. Koliko jo želi varovati, prav tako.
A jo lahko po drugi strani še tako skrbno varujete, pa se ne boste mogli izogniti veščim nosovom vohljačev: tistih, ki jih poznate pod splošnim imenom Sosed, ali tistih, ki jih šele spoznavamo kot NSA.
Edward Snowden, nekoč vohljač, zdaj znan kot žvižgač, bi bil dober sogovornik o temi zasebnosti. Njegov odvetnik je recimo naslednja dobra možnost.
In kaj se zgodi, če se sistemu postaviš po robu, ker si trdno prepričan, da je množičen nadzor, kakršnega je prepoznal v ravnanju ZDA, resna kršitev človekovih pravic?
Vprašanje je vredno milijon dolarjev. Za Snowdna sicer bistveno več. Ostali pa si ga lahko vsaj zastavimo.
Medtem pa, previdno, da vas ne zasači kakšno bistrovidno oko. Razen če ni Cockerjevo, njegovo ni najbolj nevarno. Samo ne recite mu tega.