Tiskane izdaje
Pripravljavci kompilacije so poskusili zajeti drobec ustvarjalnosti in predstaviti nekatere najpomembnejše ter najzanimivejše izvajalce, skladatelje in aranžerje iz žanrskega področja glasb sveta, ki so v zadnjih treh letih ključno zaznamovali slovensko glasbeno sceno. Na tem ličnem izdelku je predstavljenih šestnajst domačih izvajalcev: Magnifico, Rudi Bučar in Marko Črnčec (Churnchetz), Katalena, Katja Šulc, Goran Bojčevski Quartet, Zamee, Vlado Kreslin, Vasko Atanasovski feat. Jehan Barbur, Darla Smoking, Janez Dovč, Klarisa Jovanović in Della Segodba, Mateja Gorjup, Drajnarjuva vampa, Bakalina, Silvana Paletti in Širom.
»Dragocena shramba«
Skladbe, kar nekaj jih je prvič javno objavljenih, so izbrali glasbena publicistka in raziskovalka Katarina Juvančič, raziskovalec in predavatelj na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Miha Kozorog in dolgoletni sodelavec festivala Druga godba Rok Košir.
Skladbe so bile uvrščene na kompilacijo glede na aktualnost in kakovost, torej ljudska, tradicionalna ali avtorska, zato so žanrsko (rock, elektronika, inštrumentalna glasba, jazz, šanson) in razpoloženjsko raznolike, je povedala Katarina Juvančič. V spremnem besedilu je zapisala, da je ta kompilacija zelo pomembna. »Podobno kot semena so tudi domorodne glasbe sveta dragocena shramba, nekakšna 'genetska banka' ustvarjalne domiselnosti in raznolikosti umetniškega izražanja, hkrati pa nosijo potencial novega življenja, ki vzklije, kadar se stvari postavijo na pravo mesto. Godbe, ki črpajo iz bogate zakladnice glasbenih tradicij, a so hkrati vsajene v popularne glasbene idiome 20. in 21. stoletja, so takšna kaleča semena, ki pripovedujejo stoletne zgodbe izgube, oživitve, upora in sprememb. Mnoga med njimi uspevajo tudi na tukajšnjih tleh. Za to priložnost smo zbrali nekaj najzanimivejših sort.«
Slovenska stojnica
Peter Baroš, generalni sekretar Sigica, je povedal, da je bila slovenska stojnica zelo dobro obiskana, veliko zaslug za to pa gre založbi Glitterbeat, ki je že četrto leto zapored prejela Womexovo nagrado za najboljšo založbo glasb sveta. »Chrisa Eckmana poznajo tako rekoč vsi udeleženci Womexa, zato je bilo na stojnici zelo živahno. To je bila tudi dobra priložnost za nas, ostale, saj smo lahko nagovorili širši krog delegatov in jim predstavili slovensko glasbo. Glasbenike in glasbo smo predstavili predvsem s kompilacijo Uglaševanje v svet: Slovenija/Tuning into the World: Slovenia, drugim interesentom, ki so jih zanimale predvsem možnosti koncertiranja v Sloveniji, pa smo predstavili slovenske glasbene festivale in prizorišča.
Sir, skuta, teran in bučno olje
Organizirali smo tudi sprejem, na katerem smo vabljenim delegatom in drugim udeležencem predstavili slovensko kulinariko in izdelke I Feel Slovenia. Posebno pozornost je požela kulinarika: sir in skuta iz Čadrga, teran s Krasa in bučno olje iz Prekmurja. Ta ponudba ima tudi svojo zgodbo, saj so to lokalne dobrote krajev, od koder prihajajo člani zasedbe Širom, ki je ta hip eno najbolj vročih imen glasb sveta v Evropi. Največ zaslug gre spet založbi Glitterbeat, ki je novo ploščo Širom izdala v okviru svoje podzaložbe Tak:til. Okrilje močne založbe ponuja zasedbi velik domet v smislu mednarodnih recenzij in koncertov. Širom bodo imeli od slovenskega obiska Womexa gotovo veliko koristi.«
Kompilacijo Uglaševanje v svet so razdelili predvsem med organizatorje tujih festivalov, glasbene novinarje in radijske urednike. Tudi po oblikovni plati je požela veliko zanimanja. Nedvomno je izstopala iz ponudbe drugih držav, prejemniki so bili veseli tudi zajetne dvojezične knjižice, v kateri so vsi, vključeni v kompilacijo, posebej predstavljeni, ob čemer so navedeni še številni podatki o naših festivalskih in drugih koncertnih prizoriščih.
Glasbena pisarna
Ob predstavitvi in promociji slovenske glasbe ter koncertnih prizorišč je bil na Womexu fokus namenjen tudi ustvarjanju stikov in povezovanju, ki bodo ključni za vzpostavitev glasbene pisarne. To je eden ključnih izzivov za Sigic, da se vključi v mrežo, ki bo omogočila vzajemno sodelovanje s tujimi sorodnimi organizacijami, na podlagi katerega bo nastala medsebojna podpora pri izmenjevanju glasbenih vsebin na dolgi rok.
Baroš je povedal, da je »naša misija, da glasbenikom ne zagotovimo le posameznih koncertov v tujini, pač pa vzpostavimo infrastrukturo, ki bo omogočala kontinuirano predstavljanje oziroma izmenjavanje glasbenih vsebin na dolgi rok. Seveda bodo za to potrebne tudi finance. Za zdaj smo finančno zmožni izdati kompilacijo ter obiskati dva do tri tovrstne glasbene sejme, nimamo pa sredstev, s katerimi bi lahko sistemsko podpirali slovenski glasbeni izvoz. Ob vzpostavitvi mrežnih povezav si bomo tudi prizadevali za pridobitev potrebnih sredstev, s katerimi bi lahko postali tisto, kar slovenska glasba nujno potrebuje – 'music export office', pisarna, ki se ukvarja z izvozom domače glasbe, kot jih imajo tudi druge države.«
