Kako diši popolni mrk?

S slepima glasbenikoma Amadoujem in Mariam smo potovali v Mali. Vid ni služil ničemur, zato pa je bil sluh toliko bolj izostren.

Objavljeno
15. april 2013 19.33
Amadou in Mariam, slepi pevski par iz Malija v Ljubljani, 12.aprila 2013
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura

Slepi malijski pevski par Amadou in Mariam je zadnji v nizu najbolj popularnih malijskih glasbenikov, ki so doslej nastopili v Sloveniji. S spremljevalno zasedbo sta na nedeljskem koncertu v Cankarjevem domu v popolni temi predstavila svojo glasbo in življenje.

Slepota je Amadouju in Mariam začrtala življenjsko pot, saj sta si z glasbo zagotovila preživetje in hkrati izjemno mednarodno glasbeno kariero. Srečala sta se na državni šoli za slepo mladino in od takrat živita skupaj. Tam sta tudi prvič glasbeno sodelovala v Eclipse Orchestra malijskega inštituta za slepo mladino. Zato nosi glasbeni projekt koncerta v popolni temi ime Eclipse, ki pomeni 'mrk', na nastopih pa začasno v temo ovijejo celo dvorano.

Vprašali smo ju, ali se tako občinstvo lažje poistoveti z njuno glasbo. »To je gotovo povsem drugačen način doživljanja glasbe. Glede na to, da sva slepa, si želiva, da bi tudi občinstvo izkusilo del popolne teme, ki jo napolniva z glasbo. Zdi se nama pomembno, da tako izkušnjo deliva z občinstvom,« je pojasnil Amadou. Mariam pa je dodala, da je koncert v temi nekaj povsem drugačnega. »Občinstvo zelo zbrano sedi in ga pri doživljanju glasbe nič ne moti.«

Občinstvo navdušeno

Prvič so s takim programom nastopili v Manchestru v Veliki Britaniji leta 2011. Poslušalci so bili navdušeni nad izvirnim koncertnim pristopom, ki jim je ponudil izjemno glasbeno izkušnjo. To je bil zanje nov, močnejši način odkrivanja razsežnosti glasbe, je poudaril Amadou.

Tudi v polni Gallusovi dvorani je bila na njunem nedeljskem koncertu v popolni temi predvsem glasba. Tako je bilo do zadnje pesmi, ko so dvorano in nastopajoče vendarle osvetlili.

Je tako komuniciranje v temi bolj intenzivno, bolj čustveno? Amadou se je strinjal. »Sicer pa poleg zaigrane glasbe v predstavi Eclipse predvajamo še različne zvočne posnetke, predstavimo najino življenjsko zgodbo, kako sva se spoznala, začela nastopati skupaj, se poročila. Občinstvu tudi spustimo pet vonjav, od vonja trave, zemlje, do vonja razpršila proti komarjem in na koncu še vonj parfuma, ki so ga naredili posebej za Mariam. V dvorani spreminjamo temperaturo, od jutranje svežine, do vročine čez dan, veliki ventilatorji pa ustvarjajo piš ob prihodu letala.«

Glasba velike preizkušnje

Vsi ti elementi posrečeno dopolnjujejo glasbo, ki prihaja iz teme. V nedeljo je bilo moteče edino spremno besedilo o njuni življenjski poti, ki je občasno zazvenelo nekoliko preveč »posladkano«, čeprav seveda ni dvoma o veliki življenjski preizkušnji, ki ju je tako močno zaznamovala, prav tako ob vsem vloženem delu ne moremo dvomiti o uspehu. Vsekakor pa je predstava zelo čustvena.

Je kakšen poseben razlog, da je malijska glasba tako popularna po svetu, od Alija Farka Touréja, Afela Bocouma, Toumanija Diabatéja, Vieuxa Farka Touréja, Oumou Sangaré in skupin, kot je Tamikrest? Mariam je povedala, da je sprva trajalo kar nekaj časa, da se je ta glasba uveljavila tudi drugod, saj so bili dolgo v državi glasbeni studii prava redkost, tako se je glasba na produkcijski ravni razvijala dlje.

Amadou je dodal, da so našteti glasbeniki postali znani predvsem zaradi posebnega prepletanja malijske glasbene tradicije s sodobnejšimi svetovnimi glasbenimi stili, kot so pop, rock in blues. Slednji je še posebej zanimiv, kajti korenine ima po večini ravno v Maliju.

Za njuno glasbo je značilno, da se na albumih razvija in od klasično tradicionalnih albumov preliva v sodobno zvenečo glasbo. »Veliko potujeva po svetu, odkar se ukvarjava z glasbo. To seveda vpliva na najino glasbeno ustvarjanje, saj po eni strani slišiva veliko raznolike glasbe, po drugi pa spoznavava pestro paleto glasbenikov, od Manu Chaa do skupin, kot sta Coldplay in U2.

Na zadnjem albumu Folila sva imela veliko glasbenih gostov, ki delajo zanimivo glasbo. Zato je album tako drugačen, zaradi pestrosti številnih gostov. Z njimi sva se srečala, preživela nekaj časa, se pogovarjala ...« je za konec poudaril Amadou. Dodal je, da glasba še vedno ostaja univerzalen jezik. »In midva to univerzalnost s pridom uporabljava.«