Tiskane izdaje
Ko je včeraj glasbeni urednik Vala 202 Andrej Karoli ob komentiranju tako imenovanih glasbenih kvot, ki jih prinaša nova različica Zakona o medijih, zapisal Politika ubija radio in dodal, da gre v tej zadevi za politični prevzem radijskih postaj, se je sprožil mogočen val strinjanja.
Vsake dodatne obveze so slabe za medijsko svobodo, je prepričan David Irgolič, glavni in odgovorni urednik Radia Center: »Čeprav smo naklonjeni slovenskim avtorjem, smo zelo skeptični, da bodo sproducirali dovolj slovenske glasbe, ki jo bodo poslušalci vzeli za svojo, zato bomo prisiljeni vrteti tudi glasbo, ki bo sama sebi namen. A je to potem še vedno javno dobro?«
Glasbenik Matevž Šalehar - Hamo meni, da se s kvotami ne bi smeli ukvarjati: »Pred leti je bilo pomembno, kako kvaliteten glasbenik si in o tem je odločal kvaliteten urednik. Zdaj uzakonjamo količino in ne kakovosti. Urednikov ni več. To je blesava rešitev. Kvota ne rešuje kvalitete, ukvarja se samo s količino.« Glasbenik Jernej Dirnbek (Mi2) je prepričan, da so kvote lahko pozitiven instrument, če bi jih pospremili ukrepi za spodbujanje ustvarjalnosti mladih glasbenikov. »Skrbeti le za kvote ni dovolj, hkrati je treba imeti druge instrumente, spodbujati koncertno dejavnost in ustvarjanje itd., in če bodo radijske postaje novi material tudi predvajale, dajo kvote lahko pozitiven rezultat. Cilj mora biti ustvarjanje nove glasbe, ne pa več predvajanja obstoječe.«
Andrej B. Pengov z Radia Kaos pravi, da so kvote »klasičen primer dobro merjenega strela v koleno. Le da je politika v tem primeru ciljala v kolena radijskih postaj in – ironično – glasbenikov. Na koncu je od že tako slabo zastavljene spremembe zakonodaje ostal zgolj s strani države odobren seznam glasbe za zapolnitev četrtine kvote (mlade) slovenske glasbe. In tako smo spet na točki, ko bomo kvote zapolnjevali, namesto da bi upoštevali zgolj kriterij kakovosti. Posledice bodo čutili predvsem glasbeniki in pa, seveda, poslušalci. Vse skupaj je premalo premišljeno in nepotrebno.« Glasbeni redaktor Štajerskega vala Bogdan Horvat za svojo radijsko postajo pravi, da jih kvote ne skrbijo: »Nič posebnega, kvote dosegamo že danes.«
Glasbenik Andrej Guček (skupina Hiša) se sprašuje: »Ali ni liberalni kapitalizem tisti, ki nas dnevno posiljuje z vsemi mogočimi produkti, predvsem z logiko profitabilnosti, konkurenčnosti in uspešnosti produktov? In tudi glasba tu ni nobena izjema, zlorabljena je za profitabilnost. Tako so skrajnost radijske postaje, ki dan za dnem vrtijo 50 istih preverjenih hitov in na ljudeh, ki nimajo možnosti preklopiti, dobesedno izvajajo 'lobotomijo'. Še bolj žalostno pa je, da ljudi samih ne moti.
Angloameriški trg je tako močan, da so si, da bi zaščitili 'svojo' glasbo, kvote umislili celo Francozi, tako da ne bodimo naivni. Potrebno je v tem smislu zaščititi slovensko glasbeno produkcijo, ki nedvomno da dovolj dobre glasbe. Glavno breme je seveda na izobraženih glasbenih urednikih, da se potrudijo, raziščejo in predvajajo kvalitetno slovensko glasbo. Lepo bi bilo, če bi imele glasbenega urednika tudi komercialne postaje, da bi ljudem lahko ponudil 'glasbeno zgodbo', ne pa samo 'diktat', 'štanco', kapitalistične (glasbene) mašine.«
Lastnik velenjske postaje Moj radio Boris Sušin daje v premislek dejstvo, da bodo kvote veljale za slovenske radijske postaje, kabelski in ostali operaterji pa ponujajo v svojih shemah več sto radijskih programov, ki niso obremenjeni s kvotami. »Poslušanost slovenskih postaj bo padla na račun tujih. In slovenska glasba se bo slišala še manj.«
Tomaž Čop, glasbeni urednik in izvršni direktor Radia 1 iz mreže Infonet Media je prepričan, da je v tukajšnjem radijske prostoru slovenske glasbe dovolj: »Žal se ne morem znebiti občutka, da je sedanji predlog naperjen proti peščici uspešnih, zelo poslušanih radijev, ki s svojo glasbeno politiko motijo slovenske glasbene ustvarjalce. Med 20 najbolj poslušanimi radijskimi postajami v Sloveniju (vir: Radiometrija, september 2015) jih več kot 50 odstotkov predvaja več kot 40 odstotkov slovenske glasbe v dnevnem oddajnem času (vir: IPF, avgust, september 2015), kar pomeni da že sedaj presegajo novo predlagano kvoto.
Žal mi je, da ministrstvo sprejema tako pomembne odločitve na podlagi mnenj, razmišljanj in nepreverjenih trditev, namesto da bi pripravilo natančno analizo trenutnega stanja in pripravilo predlog, ki bi zares koristil slovenski glasbi, ne da bi pri tem povzročalo gospodarsko škodo že tako precej osiromašenemu radijskemu trgu. S predlagano rešitvijo bi na Radiu 1 predvsem pa na Radiu Antena morali spremeniti več kot 20 odstotkov dnevne glasbene sheme, kar pomeni resen poseg v uredniško politiko. Dobra glasba ne potrebuje kvot, dobra glasba najde pot na radijske valove brez prisile.«
