Klarisa Jovanović in njen Mediteran

Pevka Klarisa Jovanović je nedavno izdala album MEDinTERAN, na katerem je petnajst skladb iz sredozemskih dežel. Pri snemanju so ji pomagali zasedba Della Segodba (Vasko Atanasovski, Luka Ropret, Žiga Golob) ter glasbeni gostje Jelena Ždrale, Igor Bezget, Marko Hatlak in Marjan Stanić.


Prejšnji album je bil posvečen ljubezni, novi pa vaši geografsko opredeljeni ljubezni – Sredozemlju.

Na prejšnjem albumu so ljubezenske pesmi slovenskih pesnikov, tri besedila pa so moja. Prispevala sem tudi nekaj melodij in glasbenih iztočnic, ki mi jih je Gregor Stermecki pomagal zaokrožiti v pesemsko obliko; večino stihov, ki sem jih izbrala, je v celoti uglasbil. Svoje so dodali še glasbeniki, sama imenitna imena, vsi so namreč soavtorji aranžmajev. Enakega principa smo se držali tudi tokrat. Za album MEDinTERAN sem izbrala pesmi, pri aranžmajih, ti so izrazito avtorski, pa so imeli besedo sodelujoči glasbeniki. Tematika je večinoma ljubezenska, geografsko je tokrat razprostrta zelo široko: od Istre, tudi slovenske, do južne Italije, od Male Azije do Andaluzije …

Od kod posebna naklonjenost kulturi in prebivalcem Sredozemlja?

Odgovor ne bo presenetljiv za tiste, ki me poznajo, kajti na podobna vprašanja odgovarjam že vrsto let. Čeprav menim, da afinitete vznikajo iz iracionalnih plasti človeškega bitja, se tukaj ponuja preprosta razlaga: moje sredozemsko poreklo. Istra in Črna gora v duetu ubirata mediteranske strune – in vendarle se te zelo razlikujejo.

Nekoliko ste se tudi poigrali z naslovom albuma, ki se lahko bere kot med in teran ...

Rada se poigravam z besedami. Med in teran, medeno in trpko, medeno šaljive in opojno trpke življenjske zgodbe, tako bi označila pesmi na najnovejšem albumu. Sicer pa sem se poigrala tudi z imenom spremljevalne zasedbe. Della Segodba se bere kot italijanski priimek in hkrati (bralcu in poslušalcu) prišepetava: dela se godba.

Obale Sredozemlja so bile kakšnih pet ali celo več tisoč let obale kulturnega napredka, vojn, tragičnih in herojskih zgodb, predvsem pa tu prebiva velik del panteona večine svetovne religije in mitologije ...

Sredozemlje nas je globoko zaznamovalo, o tem ni dvoma. Povezujemo ga s temeljnimi smernicami evropske misli in dejstvo, da je ta zdaj v razsulu – simbolično usihanje Grčije to potrjuje – ne zmanjša teže zgornje trditve. Sicer pa svet, kakršnega poznamo, ves čas samo povzema in obnavlja mite starogrškega Olimpa. Vse drame, ki nas pretresajo, so bile že davno izrečene in uprizorjene.

Naredili ste zanimiv izbor pesmi, od španskih sefardskih Judov do pesmi Grkov, živečih v Turčiji. Je bil izbor preprost ali težak?

Gradivo sem dolgo zbirala in ga preizkušala na koncertih. Seveda nisem odkrila Amerike, to tudi ni bil moj namen, nekatere pesmi pojem že od otroštva, toda hotela sem zajeti kar največ barv in dišav, vetrov in plodov tega velikega prepišnega prostora. In vanj vključiti tudi del sveta, ki se z zaledjem dotika – če že ne gleda na morje – vzhodnega Jadrana. Nanj pozablja večina svetovne glasbene produkcije: zanjo Mediteran obsega Španijo, Italijo, Grčijo, Turčijo in del severne Afrike. Španski Judje, s katerimi se ukvarjam dobri dve desetletji, so metafora za večno potovanje: vsi smo ves čas na poti … Toda pesem, ki nagovarja mene, je včasih do mojih glasbenikov dokaj ravnodušna. Šele ko se je izbor skrčil na gradivo, ki je bilo vsem blizu, sem zakoličila projekt, učvrstila dramaturgijo in tu in tam kaj dorekla. Pri končni zvočni podobi sta mi bila v veliko pomoč Luka Ropret in Danilo Ženko.

Pri snemanju albuma vam je pomagal cvetober slovenskih glasbenikov, od vaše zasedbe Della Segodba do gostov. Kako je delati s tako izkušenimi glasbeniki glasbo, ki je drugačna od siceršnje radijske in tv-ponudbe?

Delo z glasbeniki takšnega kova je čisti užitek, aranžiranje gradiva za album je bila silno vznemirljiva izkušnja, nastopi v živo pa so neponovljiva avantura. Včasih sem si na vajah zaželela vihteti v rokah buzdovan, dolgčas nam ni bilo nikoli ... Sicer pa so Vasko, Luka, Marjan in Igor moji stari znanci. Z Marjanom sva se prvič srečala v studiu leta 1998 med snemanjem albuma Duma Levantina: pesmi španskih Židov [ Dallas Records, 1998] , leta 2004 pa sva z Elvisom Stanićem in Enzom Favato nastopila v projektu Sardadria. Z Vaskom in Igorjem sem prvič sodelovala leta 1999, na snemanju albuma Stekleni čas [ Didakta, 1999] , dve leti zatem se nam je na albumu Hasret [ Dallas Records, 2001] pridružil Nino Mureškič. Z Luko sodelujeva zadnjih sedem let; občasno nastopava tudi kot duo. Jelena je pridala svoje že na albumu Od ljubezni, samo z Markom sem prvič sodelovala.

O radijski in televizijski kulturni politiki ne bi pametovala. Poklicanim gotovo ni lahko, bič populizma reže noč in dan. Zato mi je toliko ljubše, da si je album MEDinTERAN, čeravno je na začetku svojega pohoda, pridobil kar nekaj naklonjenih src in ušes poslušalcev različnih generacij. Prispel je do španskih Radia Sefarad in Mundofoniasa, obeta se tudi predstavitev na francoski radijski postaji ArteMedia.

Kako ste se pripravili na petje v različnih jezikih in dialektih?

Večino jezikov/narečij, v katerih pojem, tudi govorim, berem, pišem in (iz nekaterih) tudi prevajam. Glede ostalih (turščina, arabščina) sem se s pomočjo govorcev poskušala kar najbolj približati izvirni izgovorjavi.

Boste album MEDinTERAN: pesmi Sredozemlja predstavili v sredozemskih državah?

V Celju, Monoštru (Madžarska), Mariboru (Lent), Umagu in Izoli smo album že predstavili, 22. oktobra bomo nastopili v Cankarjevem domu v Ljubljani, nato pa v Sežani, Lendavi, Novem mestu in še kje. Seveda si želimo album predstaviti tudi v tujini, ne le v sredozemskih deželah. Sicer pa smo jadra šele dobro razpeli …