Kulturaža s koncerta Jureta Torija: Harmonika je dodana vrednost

Jure Tori in večer tria, ki prepleta različna glasbena izročila.

Objavljeno
27. februar 2013 19.58
TORI TRIO
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura

Harmonikar Jure Tori živi za svojo glasbo in celo od svoje­ glasbe. Zanjo živi zelo bogato, kot je dokazal tudi na torkovem nastopu v Cankarjevem domu, od nje pa bolj skromno.

Kot ustanovni član zagorske zasedbe Orlek je z njimi prekrižaril svet. Z Bogdano Herman sta oplemenitila številne interpretacije domačih in tujih ljudskih in popularnih pesmi. S Poldetom Bibičem in kasneje z Juretom Longyko so poezijo Zagorjana Rudija Medveda ponesli po Sloveniji. Jure Tori lahko suvereno stoji na odru tudi sam. Izdal je namreč tudi solistični album, čeprav ima ob sebi rad kakšnega glasbenega kompanjona. Enega stalnih sodelavcev je našel v graškem kontrabasistu Ewaldu Oberleitnerju.

Na torkovem koncertu v okviru nove petletke Cankarjevih torkov v Klubu CD ljubljanskega Cankarjevega doma jima je družbo delal indijski tolkalist Ganesh Anandan, ki ga je kasneje zamenjal argentinski kitarist iz okolice Trsta Eduardo Contizanetti. V taki postavi so lani izdali album Wine Café, ki so ga poimenovali po glasbenem klubu iz stare Gorice, kjer so se prvič srečali vsak s svojo skupino.

Album so predstavili z inštrumentalno glasbo in dodali recitiranje poezije Rudija Medveda v izvedbi Jureta Longyke. Medvedova poezija je v torek prvič zazvenela v petih pesmih. Vokalne dolžnosti je odlično opravil Marjan Bone, sicer vokalist skupine ­Kvinton.

Latinski, germanski in slovanski et(n)os

V inštrumentalnih skladbah tria, med katerimi so se znašle tudi tiste s prvega albuma Najin dan, je čutiti drugačne glasbene pristope, ki jih je težko stilsko opredeliti. Sedanja postava, ki dejansko ni Tori trio, temveč se imenuje Tori, Contizanetti, Oberleitner, je (verjetno nehote) zanimiva mešanica latinskega, germanskega in slovanskega kulturnega et(n)osa. To ni bilo njihovo glasbeno izhodišče, temveč prej posledica in odzven njihovega sodelovanja. Trio tudi fizično deluje kot trikotnik, katerega osišče je kontrabas, levo in desno pa dva inštrumentalista, ki sta tudi avtorja skladb na albumu Wine Café.

Jure Longyka je z enim najbolj prepoznavnih glasov v Sloveniji interpretiral Medvedovo poezijo, kot da mu gre za življenje, kar je z izjemnimi pevskimi interpretacijami potenciral Marjan Bone. Grob vokal je besedam, ki so bile občasno pojedene, drugič pa izpljunjene, pognal kri po žilah in jih oživel.

Prav posebna je bila različica pesmi Houdre skupine Orlek, ki jo je odpel Bone ob spremljavi tria. Navdušenje občinstva ob tako rahločutni glasbi in iskrenosti je bilo veliko, zato so morali glasbeniki v dodatku odigrati še krepak zalogaj.