Kulturaža s koncerta Nneke: S kreativnostjo proti negativnosti

Sinoči je v Kinu Šiška pevka Nneka z dimnatim vokalom ustvarjala daljne ambiente in opozarjala na krivice na svetu.

Objavljeno
10. december 2011 03.11
Posodobljeno
10. december 2011 03.11
Tina Lešničar, kultura
Tina Lešničar, kultura

Nneka Egbuna, ki se je kot druga velika afriška senzacija (za izrednim koncertom etiopskega vibrafonista Mulatuja Astatkeja) v sklopu Druge godbe predstavila sinoči v Kinu Šiška, je že takoj na začetku svojega dvournega nastopa povedala, da jo v kreativnost ženeta temà in splošna negativna usmerjenost na svetu. Iz tega razloga je nastala njena prva plošča The Uncomfortable Truth in zato je letos septembra izdala tudi svoj tretji album Soul is Heavy. Glasba je namreč njena terapija, je povedala.

Z dimnatim, vibrirajočim vokalom in širokim razponom Nneka ustvarja daljne ambiente. Svojo črnsko zavednost, ki jo deklarira v besedilih, izpoveduje tudi v poetičnih nagovorih občinstva, ki se na koncertu v Šiški za las niso izlili preko meje okusnosti, ki pritiče takemu koncertu. Njena, lahko bi rekli celo zanikrna podoba (bila je oblečena v ohlapno srajco in pižamaste hlače), pa je izžarevala neverjetno prezenco in sekaspil. A kritike kot je »Naša punca Nneka je najboljša ... ta afro-soul pevka in peklensko dobra mačka žge kot ogenj«, kot so jo okarakterizirali v reviji Rolling Stone, ji ne delajo nobene usluge.

V pesmih z večkrat poudarjenim socialno-političnim nabojem, s katerim apelira na obči kategorični imperativ, in mestoma romantično eksistencialnim preizpraševanjem lastne pozicije, se suvereno sprehaja med žanri. Od aktivističnega reaggeja, meditativnega duba, demonstrativnega hip hopa, energičnega drum 'n' bassa, netipičnega soula in celo rocka, do pop balad, ki kljub nežni osebno-izpovedni poetiki nosijo temačen, molovski prizvok. Svojo ozaveščenost o svetovni problematiki in korupciji - posebno v nigerijskemu establišmentu, je tako na primer povzela v pesmi VIP − po njenem Vagabond In Power (v prostem prevodu Vandrovci na oblasti).

Svojo muzikaličnost in ritmičnost je izkazala tudi ob igranju na kitaro in tolkalo cajon. Ob tem je dokazala, da si zasluži polno pozornost ostalih članov benda, ki so se odzivali na vsak njen glas in gib, ona pa jim je v zameno nudila »energetsko« oporo tako, da se je med solažami postavila za hrbet kitaristu in basistu.

Ne moremo se znebiti pomisleka, da za ugajajočo žanrsko raznovrstnost niso krive samo njene afriško-evropske korenine, pač pa jo je do palete komadov, kjer se najde za vsakogar nekaj, bržkone prignala globalizirana komercialnost. A njena sporočilnost kljub temu »zadene«. S svojo iskrenostjo je razorožila občinstvo, ki jo je po udarnih hitih Heartbeat in My Home, s katerimi je zaokrožila na sredini nekoliko upočasnjen dramaturški lok svojega nastopa, posebej oboževalo.