Tiskane izdaje
Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni, je lahko najkrajši komentar dejstva, da so na seznamu, ki je nastal, da bi zakon o medijih poslušalcem ob normalnih urah zagotovil glasbo z besedili v slovenskem jeziku, skladbe z neslovenskimi naslovi in vsebino.
Najbrž je bilo vsem, že preden je parlament sprejel zakonske spremembe, jasno, da zahteva po najmanj četrtini slovenske glasbe, prvič predvajane pred največ dvema letoma, ki naj bi bila navedena v evidenci skladb na spletni strani ministrstva za kulturo in naj bi jo uporabljali glasbeni uredniki radijskih postaj, da bi skladno z zakonsko zapovedjo s slovensko glasbo zapolnili časovne pasove, kakor jih določa prvi odstavek zdaj že znamenitega člena 86a zakona o medijih, ne more pomeniti tudi izbiranja po kakovosti.
Podatke o naslovu skladbe in njenem avtorju oziroma izvajalcu ter datumu prvega predvajanja ministrstvu priglasijo avtorji oziroma izvajalci, drugega filtra, ki bi morda upošteval, kaj se sploh prijavlja, zakon očitno ni predvidel. Hiter ogled doslej prijavljenih skladb prinese občutek, da se bo marsikateremu poslušalcu morda utrnila želja po tako imenovani komisiji za šund iz rajnke Jugoslavije.
Na seznamu so namreč izdelki, ki že z naslovi (poslušanje pa dvome in sume še okrepi) sporočajo, da niso ravno umetnostni presežek, a to morda ni najpomembnejše, predvsem se zdijo jezikovno neustrezni, torej uborni, v spakedrani slovenščini ali pa v neslovenskem jeziku, kar se zdi seveda v nasprotju z nameni zakonodajalca, ki je sprejel zakonske spremembe, da bi se poslušalci dan in noč, bolj prvo kot drugo, naslajali nad slovensko glasbo oziroma glasbo v slovenskem jeziku.
Čista jeba, Luda noč,
Pogled po seznamu, ki je včeraj sredi dneva premogel 386 postavk, je zabaven, in ne le to: med skladbami so Čista jeba (MI2), Luda noč (Zvone Hranjec), Spring music za basklarinet (Ljubo Rančigaj), Here for you, Living again in Nothing left for me (Maraaya), Preko Beograda do Ljubljane (Mambo Kings feat. Djomla KS), Te Quiero/SLO & CRO version (Mambo Kings feat. Danijela), Summer Love/Radio version (Alesso Bomba feat. Diana Miro & Mihai), Angel Heart (Jana Šušteršič), Borit ču se za tebe (Fortuna), Pijemo Danima/Radio Edit (Djomla KS feat. Mambo Kings), Internet Girl (Nipke), Opa na more (Cira vs. SKaTER), Jedan život (Manche & Rale), Summer story (Žan Serčič), Za lepu curu (Projektili feat. Djomla KS), Ajmo ruke svi u zrak/radio edit (Alen Haas), Šovinjista! – Če pička je kosmata/soft'n'furry mix in Šovinjista! – Kvote so budale (Tit Podobnik), Today is the end (Edi Strosar/extreme smoke 57), Ljubeči jack/Ain't got nobody (David Zavolovšek/Up N' downs), Reason for optimism (Gorazd Čepin), Who do i fight for (David Koušca) in še mnogo podobnega blaga, ki je – drugače kot v časnikih, kjer morajo biti naslovi v tujem jeziku opremljeni s prevodom, sicer izdajatelj tvega globo – naslovljeno neslovensko.
Kvote – strel v prazno
Vojko Gačnikar, glasbeni urednik na Radiu Rogla, pravi, da na postaji nimajo težav zaradi novih določil zakona o medijih, zdaj veljavne kvote so namreč dosegali v vseh časovnih terminih že prej. »Seznam novih skladb je takšen, da je na njem mnogo pesmi, ki jih v naši programski shemi vrtimo le občasno.«
Gačnikar dodaja, da vse postaje nimajo enakega statusa: »Vse postaje, razen komercialnih, imajo za svoje delovanje nekatere bonitete – prednosti pri sofinanciranju programskih vsebin, dobivajo delež RTV-naročnine (v obliki koriščenja javnega oddajniškega sistema) itd. … glasbene kvote pa so za vse (razen javnega servisa) predpisane enako.«
Gačnikar je povsem jasen: »Ves denar za to, da lahko naš medij preživi, moramo ustvariti na trgu, in trg (naši poslušalci) je edino merilo za preživetje. Če ne prepričamo (dovolj) poslušalcev s kakovostno regionalno informacijo in glasbo, ki jim je všeč, lahko radijsko postajo zapremo. Če nam bo kdo naslednjič predpisal, da moramo vrteti cele ure neke glasbe, ki je naši poslušalci ne bodo marali, bomo izgubili mnogo prednosti v tekmi za oglase z drugimi mediji in naših delovnih mest ne bo več. Zato smo proti kvotam.«
David Irgolič, glavni in odgovorni urednik na Hitradiu Center, pravi, da njihova postaja sledi aktualnim glasbenim trendom, zato je njihov največji izziv zagotoviti zadostno število novejših slovenskih skladb. Vendar: »Opažamo, da preprosto ni dovolj širokega nabora današnje slovenske glasbe, ki bi bila všeč naši ciljni skupini. Seznam ministrstva nam pomaga bore malo, saj ne iščemo slovenske glasbe, ki je na različnih seznamih, ampak hite, ki jih bodo z veseljem poslušali naši uporabniki. Živimo od trga in ne od RTV-naročnine. Upam, da ne bomo kdaj v situaciji, da nam bodo odgovorni kreirali 'playliste', ki naj jih vrtimo na svojih postajah. Si lahko zamislite, da vam določijo seznam knjig, filmov, produktov itd. …, ki jih morate tako ali drugače konzumirati?«
Aljaž in Andrej Pengov Bitenc z Radia Kaos ugotavljata, da so glavna težava nove ureditve kvot »zapovedi, ki so pravzaprav prepovedi, in da ne zmore vzpostaviti orodja ali principov spodbujanja za več kakovostne slovenske glasbe. Deluje točno tako, kot smo pričakovali: neživljenjsko, neučinkovito in neprimerno. To še posebej velja za tako imenovani 'seznam nove glasbe'. Rezultat je, da za minimalno izpolnjevanje zakonskih določil (ta so pogosto daleč pod minimalnimi kakovostnimi standardi) porabimo odločno preveč časa.«
