V Kinu Šiška bo v četrtek nastopila hrvaško-slovenska zasedba Lollobrigida. Pred skoraj desetimi leti jo je v Zagrebu osnovala vokalistka Ida Prester. Sprva je delovala v duetu z različnimi pevkami, pozneje so se na odru pridružili raznovrstni glasbeniki.
Pred štirimi leti so zasedbo dopolnili tudi slovenski člani, med katerimi sta še danes aktivna Prekmurca – basist Jernej Šavel, nekoč član domače zasedbe Psycho-Path, in klaviaturist Matej Končan, domačemu občinstvu poznan predvsem kot samostojni umetnik, ki se predstavlja s psevdonimom Kleemar.
Lollobrigida zvok črpa predvsem iz izročila elektronskega popa in plesnega punka ter skozi trendovsko in obenem nostalgično glasbo podaja zgodbe, ki jih lahko beremo kot komentar sveta okoli nas. Taka je seveda tudi nova, tretja plošča zasedbe, naslovljena Pilula, ki jo bo zasedba predstavila v okviru šiškarske serije koncertov YU GO!. Pred koncertom sta se z mediji v preddverju Kina Šiška srečala pevka Ida Prester in basist Jernej Šavel.
Danes sta opravila že precej intervjujev. So vaju vprašali kaj posebno zanimivega?
Ida: Spomnim se največjih kritik. In pohval. Pogovarjali smo se o začetkih Lollobrigide. Na začetku je bilo groznih veliko kritik. Ampak tega se moraš spominjati, ne moreš se le hvaliti. Nekdo nas je vprašal, komu bi dali tableto (Pilula je namreč naslov novega albuma Lollobrigide, op. p.). Rekla sem, da bi jo dala Janši, in Jernej je rekel, da kar vsem v parlamentu. Politiki so na napačnih drogah.
Jernej: Res sem tako rekel. Alkohol in kokain uničujeta družbo. Morali bi jemati antidepresive ali kaditi travo.
Na pladnju imate novo ploščo in bližajoči se koncert. Redke 'domače' zasedbe si danes privoščijo take sete intervjujev oziroma privoščijo si jih tisti, ki veljajo za 'mainstream'. Je Lollobrigida 'mainstream'?
Ida: Ah, ne. To je zaradi okoliščin, ker mene drugače ni v Ljubljani.
Jernej: Kar hočeš narediti, moraš početi kot največji ali najboljši. Ni pomembno, iz kakšnega miljeja si. Tudi alternativa lahko deluje kot mainstream, seveda pa ni treba, da je tako plehka. Ima vsebino. In mora jo prenesti z znanjem. Eni to znajo izkoristiti, drugi ne.
Ida: Nismo alternativa, indie je le naš zvok. In nismo estrada. Nismo Jasmin Stavros, vendar se dela lotevamo profesionalno. Poleg tega, kar počnemo čez dan, je bend naš drugi posel. Zato si želimo, da bi ljudje slišali za nas in da bi slišali, kaj smo ustvarili, ter presodili, ali jim je všeč ali ne.
Medijski prostor je torej za vašo zasedbo precej pomemben.
Ida: Pomemben je celoten medijski prostor. S tem ne mislim le na radio in televizijo, ampak predvsem na internet. Danes se lahko vsak posname in to objavi na spletu, ampak ljudje morajo potem to odkriti in deliti naprej. Nas je ustvaril internet. Smo klasičen myspaceovski bend. Preden so fantje prišli v bend, je bil naš edini medij myspace, nato nas je med ljudi ponesel še facebook.
Kakšen je, v primerjavi s hrvaškim, slovenski medijski prostor? Glede na to, da ste hrvaško-slovenska zasedba, imate nad tem precej dober pregled.
Ida: Po radiu nas ne morete slišati. Sama delam na radiu, pa ne morem zavrteti lastnega benda. Ne zato, ker je moj, temveč, ker je radio komercialen. Radii imajo 'playliste', zanašajo se na statistiko in s to glasbo ne bomo prišli na take radie. Nismo bend za množice. Jasno mi je, da nikoli ne bomo Hladno pivo ali Jasmin Stavros. Mi smo indie bend in s tem smo zadovoljni.
Jernej: In spet se vračamo na internet. Youtube je povsod – v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji … Čeprav nas ne predvajajo po radiu, ima spot Volim Te na youtubu skoraj milijon ogledov.
Ida: Tako je, na koncertih vsi čakajo ta komad, čeprav ga pri nas še nisem slišala po radiu. Običajni mediji so za nas v drugem planu. Vsi mladi, ki nas poslušajo, so del nove internetne generacije, tako da nanje standardni mediji nimajo posebnega vpliva.
Lahko se pohvalite z MTV-jevo nagrado best adria act. Skovali ste nekaj hitov, predstavitev albuma je v Kinu Šiška, ki ni majhno prizorišče. Kakšen bo vaš naslednji korak? Imate dolgoročno vizijo?
Ida: Skoraj vse se dogovorimo sproti. Tako redko se vidimo, da takrat predvsem vadimo, saj je to po navadi pred koncerti. Nimamo dolgoročnih načrtov; vztrajamo, dokler se imamo dobro. Zaradi benda smo zamudili veliko stvari. Večino vikendov sem preživela s skupino, prijatelji pa so organizirali zabave. Zdaj me nanje ne vabijo več. Včasih je težko, vsak prosti trenutek sem namenila temu bendu. Vem pa, da ko bom recimo praznovala petdesetletnico, bodo najboljši spomini vsekakor na trenutke z njim. Zato se tudi skupine po tridesetih letih ponovno zbirajo, saj je ta zanje in za druge člane najboljše, kar si lahko zamislijo v življenju.
Na novi plošči je nekaj skladb, ki jih poznamo že leto, celo dve … Zakaj ste tako dolgo odlašali z izidom?
Jernej: Na začetku smo načrtovali, da bi izdajali le single.
Ida: Hoteli smo zapakirati ta čas, ko je bila z nami Petra. Zdaj je noseča in vseskozi pravimo, da se bo jeseni vrnila, toda kdo ve, kaj se bo zgodilo. Verjamem, da se bo vrnila. Želeli smo si narediti super koncert, preden je odšla na porodniški dopust, in to smo v Zagrebu tudi storili, kljub temu da je bila že visoko noseča. To nam je veliko pomenilo.
Naslov nove plošče Pilula bi v drugih časih lahko bil precej bolj napeto sprejet, denimo kot povabilo k drogiranju. Verjetno nima tako neposrednega pomena?
Jernej: Naslov lahko razumemo tudi tako. Danes je rojstvo vse, kar potrebuješ, da se začneš drogirati.
Ida: Poglejte Američane, supermarkete imajo polne tablet: zelene, modre, roza, za boljše počutje, za umirjanje … Zdravila so legalizirane droge. Tu ne vidim velike razlike. Pri naslovu gre bolj za simboliko, saj želimo ljudem dati adrenalinsko dozo dobrega razpoloženja. Album je vesel, hiter in živahen. Ljudi hočemo razveseljevati. Če to počnejo s pomočjo droge, tudi prav.
Pilula nadaljuje elektronski pop-rockovski zvok, ki izvira iz osemdesetih let, a je moderniziran – gre za precej trendovsko glasbo, ki je je v tujini več. Se vama zdi, da pomanjkanje takšne glasbe pri nas vpliva na vašo uspešnost v našem prostoru?
Jernej: V osemdesetih smo se glasbeno formirali.
Ida: Da, takrat in skozi devetdeseta smo spoznavali glasbo. Od zasedbe Sonic Youth do recimo aktualne La Roux. Navdihuje nas vse, kar nam je všeč. Smo v precej širokem glasbenem krogu. V glasbo ne tlačimo stvari, ki jih ne poslušamo. Indie-electro-pop zvok nam je všeč, ampak to zajame vse, od benda The Knife do zasedbe Depeche Mode. Na nas je precej vplival punk. Prvič smo se srečali na koncertu benda Fugazi, tu v Ljubljani.
Če smo pri punku – Lollobrigida je tudi kritična zasedba.
Ida: Pa ne neposredno. Nimamo političnih tekstov. Smo pa bend z jasno usmeritvijo. Smo liberalno levičarska zasedba. Ustvarjamo portrete sveta z jasnim komentarjem. Nismo besni, ampak vseeno imamo svoje mnenje. Denimo skladba Moj dečko je gej je po eni strani kritika družbe, po drugi pa individualistična pesem o meni, ki sem bila tako neumna, da kljub vsem mogočim signalom – od modnih oblek do tega, da fantu ni bilo do intimnih odnosov z mano – nisem ugotovila, da je gej. In tudi on tega ni ugotovil. Sporočilo ni na prvo žogo in je precej intimen portret ene izmed mojih zgodb.
Bi lahko govorili o kritiki, zaviti v brezskrbno plesno pop glasbo? Sami namreč pravite, da ste 'bend za žurke' in za občinstvo, ki pleše, skače in diha s skupino. Je to bolj premeten vzvod za prenašanje sporočila kot v klasičnih oblikah, ki jih po navadi preveva kritika?
Ida: Da. V tekstih obravnavam stvari, ki se mi dogajajo. Naj bo to moja mesečna ljubezen ali kaj drugega. Na plošči je na primer skladba Frik, ki jo je navdihnil grozen dogodek. Na Hvaru so pred mano pretepli transvestita in na koncu skozi tako prigodo pišeš zgodbo o družbi. Ne gre za direktne parole proti, recimo, vladi. Te so zavite v zgodbe. Nekateri, ki nas ne poznajo, mislijo, da smo bend za debile z infantilnimi teksti.
Jernej: Dejstvo je, da besedila niso napisana preračunljivo, ampak so iskrene izpovedi. Ida ima odličen občutek za refleksijo, za samoironijo, in zna to dobro pretvoriti v ne preveč plehke rime. Če recimo vse dojameš kot premeten vzvod za prenašanje sporočil, je to dobro.