Tiskane izdaje
Zasedbo, ki je nastala z združitvijo elektronskega maga Marca Grabberja in mojstra swing (in še kakšne drugačne) kitare Robija Pikla v eno prvih naših electroswing zasedb, zaokrožujeta člana Krešimir Tomec na baskitari in Luka Ipavec na trobenti in članica Petra Trobec na vokalu in harmoniki. Osnovna glasbena usmeritev je jasna, ker pa so vsi ti glasbeniki vešči zelo široke palete glasbenih zvrsti, jih v različnih količinah dodajajo osnovni usmeritvi.
To je rezultiralo v enem odmevnem in enem odmevajočem albumu, ki imata oba obilico radijskim valovom prijetne melodije in ritme. In ker se člani kolektiva zavedajo vizualnosti sodobnega časa, so za potrebe družabnih medijev na nekaj mesecev v javnost pošiljali vizualizacije za svoje nove pesmi, ki so pripravljale teren za izdajo novega albuma. Ta vsebuje 11 novih skladb, ki so vse avtorske, razen pesmi Jureta Robežnika Vrtiljak, ki so jo pripravili za festival šansona La vie en rose.
Na sinočnjem predstavitvenem koncertu so tako album zaigrali v celoti, seveda z dodatkom uspešnic s prejšnjega in nekaj njihovih samo koncertnih standardov. Na odru so se jim pridružili še gostje, ki so sodelovali na albumu, in sicer rap mojster Klemen Klemen v skladbi Razprodaja, Alenka Godec v naslovni Stins se k men in Petrini sestri v Robežnikovem Vrtiljaku in pa zelo čutni skladbi Pomladna, ki je ena redkih še neznanih pesmi s tega albuma. V goste so povabili tudi Hannah Mancini, ki jim je pomagala odpeti njihovo posodobljeno različico skladbe Duka Ellingtona It Don't Mean a Thing (If It Ain't Got That Swing) iz leta 1932, ki je tudi prva, ki v naslovu uporabi besedo swing.
Manouche z gostjo Alenko Godec
Foto Jože Suhadolnik
Manouche, ki spretno posodabljajo retro glasbeni stil, s precejšnjo mero hedonistične retrogarde, se gotovo uvrščajo med naše glasbene izdelke, ki so prav mogoče primerne za izvoz, saj je neoswing v precejšnem zanimanju osrednjih svetovnih glasbenih smeri že kar nekaj let.
Da so zunaj zlahka sprejeti, priča tudi njihovo oktobrsko gostovanje v Franciji, kjer so kot edini med sto udeleženci harmonikarskega festivala Le Grand Soufflet v mestu Rennes, imeli največ nastopov, in sicer poleg osrednjega v cirkuškem šotoru festivala še štiri v okoliških mestih. Povsod so bili dobro sprejeti in občinstvo je bilo zadovoljno, ko jih je slišalo prepevati v slovenščini.
Tudi sinočnje občinstvo v Cvetličarni je bilo odlično plesno razpoloženo in je kolektiv Manouche priklicalo na dva dodatka.
