Mate Bekavac: Glasba z domžalske postaje

Večer, že krepko čez polnoč, se je končal, kot se za Mateta Bekavca in njegove domače goste spodobi - 
s skupnim muziciranjem na odru!

Objavljeno
23. december 2011 19.24
Posodobljeno
24. december 2011 11.00
Marijan Zlobec, kultura
Marijan Zlobec, kultura
Dvodnevni predpraznični glasbeni maraton v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah je pod umetniškim vodstvom Mateta Bekavca ponudil poseben, zaokrožen, dinamičen in bogat komorni program pod skupnima naslovoma p­rvega večera Dunaj in Buenos Aires ter Slovo v zraku.

Bekavac, ki je v letošnji sezoni prevzel umetniško vodenje celotnega koncertnega programa, je bogate mednarodne izkušnje znal udejanjiti na njemu lasten način; s povabili mednarodno uveljavljenih umetnikov in mladih slovenskih glasbenikov, o katerih sam meni, da so najbolj perspektivni in si zaslužijo takojšnjo pozornost in podporo. Program je v celoti njegov, nastal je iz bogatih koncertnih izkušenj in festivalov, kot jih je sam zasnoval ali bil njihov gost.

Jedro obeh večerov (videl sem prvega, štiriurnega v treh delih) je bil nastop odličnega in izjemno koncertno razpoloženega mednarodnega godalnega kvarteta Arriaga ter kitarista Klausa Jackeja, zlasti kot spremljevalca klarinetista Bekavca (Schubert, Neumann, Pujol), pa tudi kot člana kvinteta v Fandangu Luigija Boccherinija.­ Mladi slovenski glasbeniki so ustanovili še svoj godalni kvartet (Mojca Menoni, Irina Kevorkova, Natalija Smolina, Martin Sikur) z Webernom – Langsamer satz in Piazzollo – Four for tango (kontrast resnobnega Dunaja in sproščenega Buenos Airesa).

Med obetajočimi glasbeniki je pianist in vibrafonist Jure Goručan zlasti s svojo interpretacijo Ravelove skladbe La valse (bolj poznamo orkestrsko verzijo) ­dokazal veliko nadarjenost, muzikalnost in tehnično znanje. Upajmo, da se bo med študijem v Kölnu še naprej tako očitno razvijal in našel možnost takojšnje uveljavitve v evropskem prostoru, kar s koncerti v zadnjih letih že dokazuje.

Podobno mlad pianist in lirski tenorist Aco Biščević. Kot pianist zna nastopati komorno, kot tenorist nastopa samozavestno in zanesljivo, ima čist glas toplih lirskih nians, kar mu odpira tako možnosti poglobljenih interpretacij vedrejših samospevov kot določenih Rossinijevih vlog, tokrat se je izkazal v zelo zahtevni tenorski ariji Di rigori (italijanskega pevca) v Kavalirju z rožo. S študijem v Salzburgu mu je pot odprta.

Večer, že krepko čez polnoč, se je končal, kot se za Mateta Bekavca in njegove domače goste spodobi – 
s skupnim muziciranjem na odru! Ovacij navdušenega občinstva ni manjkalo.