Ob letu osorej so se ljubitelji težkometalne glasbe spet zgrnili v Tolmin. Spet z istim zanosom, istim nasmeškom in zvrhano mero pozitivne energije, ki navdušuje in zasvaja. Festival Metaldays je bil v enajsti ponovitvi prvič razprodan, prireditelji pa obljubljajo, da mu ne bodo zapravili butičnega slovesa, četudi gre za največjo glasbeno prireditev pri nas.
Heavymetalci iz približno šestdesetih držav so pokupili dvanajst tisoč vstopnic, ki so bile na voljo. V primerjavi z nekaterimi podobnimi evropskimi dogodki je Metaldays sicer manjši festival, čeprav za ves pogon skupaj skrbi nič manj kot štiristo ljudi.
»Že v preteklih treh letih smo bili zelo blizu razprodaji, tako da tega zdaj niti ne štejemo kot poseben dosežek. Večjega števila vstopnic v prihodnjih letih ne bomo prodajali, da zadržimo posebnost tega festivala. Infrastrukturo, ki jo imamo, bomo nadgradili in še naprej delali vse, da bi se obiskovalci počutili najbolje,« je napovedal Boban Milunović in dodal: »Naslednje leto praznujemo sto let od začetka soške fronte. Osredotočili se bomo na to obletnico, ampak ne na vojno, temveč na to, da so se takrat tukaj številni narodi borili drug proti drugemu, danes pa ljudje iz šestdesetih držav prihajajo sem na tedensko zabavo.«
Ni potrebe, da New York ostaja sedež organizacije Združenih narodov, saj lahko to čast takoj prevzame Tolmin. O tem se lahko prepričate s preprostim sprehodom skozi nepregledno šotorišče na obrobju mesta. Številne izobešene zastave z vseh celin potrjujejo, da gre za svet v malem, prijateljsko druženje pa na to, da je takšno tedensko sestankovanje ob pivu bistveno bolj produktivno od nenehnih političnih pogovorov tam daleč čez lužo.
»Prvič sem v Evropi. Ni me bilo treba dolgo prepričevati, naj pridem v Tolmin, glede na navdušenje prijateljev, ki so bili tukaj lani. Resda me to veliko stane, toda našel sem že toliko prijateljev, ki mi nenehno ponujajo pivo in tudi hrano,« je bil navdušen klepetavi 24-letni Brazilec Michel, ki je festival obiskal še z osmimi sonarodnjaki.
»Heavymetalska kultura je skupnost pravzaprav zelo ponižnih ljudi, pri čemer državljanstvo sploh ni pomembno. Metal je danes stvar več generacij, zato ni nič čudnega, če dedki pripeljejo na koncert svoje vnuke. Publika je zelo zvesta, ki resda tudi rada nekaj spije, toda razen zelo redkih izjem vedno ostaja miroljubna,« je čudoviti svet »ta črnih« opisal Wolfgang Rott, direktor nemške družbe CMM, ki skrbi za promocijo festivalov in skupin, med drugim tudi za kultne Iron Maiden.
Najprej lokacija, nato skupine
Seveda je rdeča nit glasba. Glasna glasba. Najglasnejša glasba na tisoč in en način. Mestu ni dano spati, čeprav koncerti ne trajajo pozno v noč. Za tokratno grmenje so med 85 skupinami doslej še najbolj poskrbeli Children of Bodom, Opeth, Obituary in Satyricon ter Volbeat. Jutri so na vrsti še Moonsorrow in Megadeth, v petek se bo festival sklenil s Sabaton.
»Skupine so pomemben dejavnik, ki privlači ljudi, niso pa najpomembnejši. Lokacija pomeni ogromno. Ni ga festivala, ki bi se lahko primerjal s tem, kar ima ponuditi Metaldays z rekama, gorami in ostalo ponudbo izjemne okolice. Pogovarjava se, na primer, ob treh popoldne pa glavni oder še miruje, ker imajo obiskovalci toliko priložnosti še za druge aktivnosti. Zato ima festival toliko povratnikov, ker je nekaj posebnega. Kot bi šlo za ogromno vsakoletno družinsko srečanje,« je dodal Rott.
Prireditelji imajo še nekaj neizpolnjenih želja. Glede na proračunske zmožnosti bi na oder radi privabili Alicea Cooperja ter Alice in Chains, morebiti še enkrat neuničljive Mötorhead. Toda ne gre vedno za prepoznavna imena. Novinci vedno dobijo priložnost in neredko navdušijo. Tako kot slovenski Zaria, denimo, ki so po torkovi prijetni lekciji folk metala očitno bogatejši za lepo število novih fanov.
»Vzdušje je izjemno. Veliko novih imen sem spoznal. Tudi sam igram v bendu, zato bi zelo rad nastopil tukaj. Upam, da že naslednje leto,« je dejal pevec nizozemske skupine Conorach Jacco de Wijs.
Metal kot kulturna
»Upoštevajoč zgolj ožji pomen besede dediščina, seveda festivalu ta naziv po mojem še ne pritiče. Zagotovo pa lahko trdimo, da se je Tolmin po enajstih letih uveljavil in postal prepoznaven kot festivalsko mesto, in to ne zgolj v slovenskem, ampak tudi v širšem evropskem prostoru. Kot takega so ga sprejeli tudi Tolminci, ki ob označevanju svoje identitete in lokalne pripadnosti besedi puntarji s ponosom dodajajo samostalnik metalci,« je povedala Karla Kofol s Tolminskega muzeja.
»Z razstavo na javnih prostorih festival komunicira z domačini, jim približuje subkulturo, predvsem pa jih s privlačnimi in udarnimi podobami nagovarja kot gostitelje. Tako razstava ustvarja še trdnejšo osnovo za sožitje gostov in domačinov. Tudi sicer so Tolminci metal sprejeli medse, še več, v dobrem desetletju so tisoči 'drugačnih' obiskovalcev z vseh celin tako očarali Tolmince, da je za mnoge festival tisti simbol kraja, ki jih umešča na zemljevid,« je dodal antropolog Miha Kozorog.
Metaldays je obenem posel. Gosti so poleg tega, da gre za občinstvo z nekaj višjo povprečno starostjo in višjo izobrazbo v primerjavi z občinstvom drugih festivalov, tudi nekoliko bolj premožni. Anketa prirediteljev je izluščila, da vsak obiskovalec poleg vstopnice in stroška nastanitve v mestu potroši še približno 130 evrov.
»Promet se poveča vsaj tri- do štirikrat. Ne govorimo pa o desetkratnikih, kar bi mnogi radi verjeli. S festivalom premostimo slabe mesece in vsaj trije bari v mestu bi že zaprli vrata, če ne bi bilo Metaldays,« je povedal Peter Kavčič iz M Bara v središču mesta.
V Lokalni turistični organizaciji Sotočje izpostavljajo velik promocijski in ekonomski učinek. »Ugotavljamo, da so vse lokalne namestitvene zmogljivosti v tednu festivala zasedene že najmanj pol leta prej. Več kot tisoč postelj je v povprečju zasedenih pet ali šest dni, za nekajkrat se poveča realizacija lokalnih gostincev, poveča se obisk lokalnih znamenitosti in promet trgovin se najmanj podvoji. Obiskovalci prihajajo tudi iz držav, ki jih sicer, če ne bi bilo Metaldays, ne bi bilo v Tolmin,« je poudarila Mateja Leban iz lokalne turistične organizacije.