Metallica in Nirvana na swingovski način

Zasedba z vrhunskimi retro priredbami bo zvečer nastopila v ljubljanski Hali Tivoli.
Objavljeno
11. maj 2018 15.00
Posodobljeno
11. maj 2018 14.12
Postmodern Jukebox odeva moderno glasbo v starinska oblačila. FOTO: Ariel Martini
Začelo se je po naključju. ­Ameriški jazzovski pianist Scott Bradlee se je poigraval z idejo,­ da bi popularne pesmi iz osemdesetih let izvajal v stilu ragtima.

Ker je bil odziv dober, je pesmi rockovske skupine Nickelback odel v aranžmaje­ založbe Motown. Nato se je načrtno lotil oblikovanja kolektiva Postmodern Jukebox.
Bradlee je posnel prvi glasbeni video v dnevni sobi, kar počne še danes, vsak teden z novo skladbo.­ Postal je viralna internetna uspešnica, ki je vodila k nastanku zasedbe Postmodern Jukebox.

Povezal je skupino znancev in prijateljev z new­yorške jazzovske scene, da bi na avtorski, aranžmajski in interpretativni ravni raziskovali možnosti izvajanja sodobne popularne glasbe. V tem so zelo uspešni od leta 2009, ko so se na spletu pojavile njihove prve priredbe, na youtubu­ so zbrali več kot 850 milijonov ogledov, imajo tri milijone naročnikov, atraktivni so tudi v živo.

Pogovarjali smo se s pevko Dani Armstrong, ki bo zvečer z zasedbo Postmodern Jukebox nastopila v ljubljanski Hali Tivoli. Povedala je, da se Bradlee vedno zelo potrudi, da najde najprimernejše izvajalce za določeno skladbo v določenem stilu. »Izbira jih z vseh koncev sveta. Veliko nas pride z Broadwaya ter televizijskih šovov, ali pa je slišal naše različice nekaterih pesmi in nas tako našel. Pri tem projektu je v zadnjih šestih letih sodelovalo na stotine glasbenikov, pevcev in plesalcev. Na turneji nas je dvanajst na odru, inštrumentalistov, vokalistov in plesalcev.«
 

Družinska glasbena predstava


Vodja zasedbe se, ko sliši neko pesem in se odloči za predelavo, odloči, v katero zgodovinsko obdobje jo bo poslal, in nato jo aranžira v tem slogu. Doslej je naredil vse aranžmaje. Po svoje je predelal ­pesmi, kot so Roar (Katy Perry), Just Dance (Lady Gaga), Team (Lorde), Chandelier (Sia), It's a Man's, Man's, Man's World (James Brown), Smells Like Teen Spirit (Nirvana) in druge.

Kaj je tako privlačnega v glasbenih stilih naših starih staršev? Dani Armstrong je poudarila, da je to resnično mojstrstvo takratnih izvajalcev. »Glasbeni stil, ki ga ­izvajamo, pokriva vse starostne skupine. Stari starši pridejo na naše koncerte z vnuki, kakor tudi cele družine. V bistvu so naši koncerti družinska glasbena predstava. Šov je atraktiven, kajti poleg plesalcev plešejo tudi inštrumentalisti in pevci. Vsi plešemo.«


Za Postmodern Jukebox je značilno, da se lotijo slabših pesmi ter jim vdihnejo življenje. O članih skupine pravijo, da so njihove priredbe v nekaterih primerih boljše od izvirnikov. Zato smo njihovo pevko vprašali, ali ve, kakšni so odzivi izvirnih izvajalcev, ko slišijo te priredbe. »Ko smo na internetu v živo izvajali priredbo skladbe Katy Perry, je komentirala, da ji je zelo všeč. V bistvu nam je lepo, ko nas pohvalijo izvirni izvajalci in delijo naše videe na družabnih ­omrežjih.«

Transgeneracijski pristop Postmodern Jukebox tudi širi glasbeno obzorje. Dani Armstrong je poudarila, da »mlade generacije sicer ne bi bile izpostavljene jazzu in swingu. Mladina ve, kdo je Bruno Mars, ko pa slišijo njegovo pesem v glasbenem slogu, ki je bil popularen pred stoletjem, mnogim odpre oči in ušesa.«

Na evropski turneji, v okviru katere bodo zvečer nastopili v Ljubljani, večinoma sestavljajo program stare priredbe in nekaj novih pesmi, pojejo stari in novi pevci ter pevke, imajo pa tudi nekaj novih plesnih točk.