Tiskane izdaje
Zapiski izpred leta 1777 pričajo, da so se predniki družine Avsenik pisali Ousseneg. Domneva se, da je priimek nastal po nemškem krajevnem imenu Ausseneck. Tekom let pa so po fonetičnem zapisu nastala priimka Ovsenik in Avsenik, slednji je bil tudi rojstni priimek obeh bratov, a je kasneje Vilko s preimenovanjem obudil stari družinski priimek.
V muzeju sledijo predvsem obdobju Slavkovega in Vilkovega očeta Ivana in mame Mare. Tako se v dveh sobah prepletajo spomini na gostinsko tradicijo, ki sicer pri Jožovcu sega vse v leto 1865, in glasbene začetke bratov Avsenik. Največja želja očeta Ivana je bila, da bi se otroci ukvarjali z glasbo. Otroci so mu željo uresničili, a kot pravi Slavko Avsenik, »premalo let je živel, da bi lahko z nami doživljal vse te naše glasbene uspehe«.
V prostorih, kjer je sedaj muzejska zbirka, je pred tem delovala likovna galerija, v kateri je bilo 186 slikarskih razstav in tri mednarodne kolonije. Sedaj pa so se slike umaknile družinski tradiciji, so sporočili iz agencije za radijsko in televizijsko dejavnost Media Butik.
Kot je zapisal etnolog in umetnostni zgodovinar Janez Bogataj: »Galerija tako postaja prava, vsebinsko zaokrožena muzejska zbirka, v kateri je poleg predstavitve omenjenega bivalnega okolja tudi popolna zbirka vseh plošč z glasbo ansambla Avsenik, glasbo, ki je od 50. let 20. stoletja nova glasbena zvrst, s tem pa tudi ena od sestavin mednarodne razpoznavnosti Slovenije in ena od njenih sedmih čudes.«
Z odprtjem Muzejske sobe družine Avsenik se v Gostilni - Restavraciji Avsenik začenjajo Dnevi Jožovčeve kuhinje, na katerih bodo vse do velike noči stregli tradicionalne domače jedi po receptih Jožovčeve mame. V soboto pa bodo Avseniki pripravili že sedmo mednarodno srečanje orgličarjev, v okviru katerega bo v Muzeju Avsenik potekal tudi seminar o orglicah, še poroča STA.
