Tiskane izdaje
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal umetniški vodja festivala Matej Šarc, baročna glasba često lahko zapade v kliše, stvari se bolj ali manj dogajajo na enak način tako pri italijanskih kot tudi francoskih in nemških skladateljih.
Vendar je zakladnica te glasbe tako velika, da je v njej mogoče najti karkoli: lepoto posebne vrste, bizarost posebne vrste, dramatičnost posebne vrste. In zato je samo sestavljanje programa zanj največji užitek.
Ko pa se enkrat odloči za program, poskuša na baročno glasbo gledati skozi perspektivo današnjega časa. Izvajalska praksa stare glasbe je namreč po njegovih besedah izjemno razvita: »Imamo lahko že občutek, da se določene interpretacije ukvarjajo bolj same s seboj, da bi bile novejše, drugačne od prejšnjih in na tak način tudi marketinško bolj zanimive, pri čemer imam v mislih predvsem bojno polje v tujini.«
Vendar se mu na to ni treba ozirati. Ob tem poudarja, da je namerno odstopanje od trendov lahko izjemno dobrodošlo, v kolikor je seveda prepričljivo, k čemur sam teži.
Manj znani Vivaldijev oratorij
In na tak način se je letos lotil italijanskega skladatelja Antonia Vivaldija, ki je skozi najbolj popularne skladbe, ki jih je napisal, milijonkrat preigran skladatelj. Sam je posegel po vokalno-inštrumentalnem delu, ki v Sloveniji še ni bilo izvedeno in je v marsičem posebno. Tako bo na prvem koncertu zazvenel Vivaldijev sakralno-vojaški oratorij Judita, zmagovalka nad Holofernovim barbarstvom, RV 644 za pet solistk, zbor in orkester. To mogočno delo je edini ohranjeni Vivaldijev oratorij, skladatelj pa ga je ustvaril za proslavitev zmage Benečanov nad Turki v bitki na otoku Krfu leta 1716.
Kot je poudaril, bo izvedba precej avtentična, čeprav igrajo na sodobne in ne na historične inštrumente. Vendar pa bo med glasbili mogoče slišati tako baročne trobente kot baročne timpane, pa tudi nekaj specialnih inštrumentov, ki jih je Vivaldi uporabil za oratorij. Mednje denimo sodi chalumeau, prednik klarineta, ki je bil v Vivaldijevem času resnično popularen samo v Benetkah.
Vrsto dramatičnih arij za ženske glasove so zaupali petim solistkam: Barbari Kozelj, Diani Haller, Liesbeth Devos, Niki Gorič in Kamili Mazalovi.
Na programu tudi glasba za manjše sestave
Drugi koncert bo, kot je že običaj, namenjen komorni glasbi za manjše sestave. Na njem bodo člani Orkestra Slovenske filharmonije izvedli sonate dveh tipov, ki sta doma v Italiji – sonata da chiesa, ki jo zaznamujejo poduhovljena glasba in več počasnih stavkov, ter sonata da camera, ki je namenjena zabavi in razvedrilu in ima več hitrih stavkov.
Zaključni koncert pa nosi naslov Concerto con molti strumenti in je namenjen v baroku zelo priljubljenemu žanru koncertnih skladb za več solističnih inštrumentov hkrati. V Vivaldijevem Koncertu z štiri violine, RV 580 in Bachovem Koncertu za tri violine, BWV 1064 se bo v solistični vlogi predstavilo kar osem violinistk in violinistov, članov Orkestra Slovenske filharmonije.
Na tem koncertu bo Tomaž Sevšek na orglah izvedel tudi Bachovo priredbo Vivaldijevega Koncerta v a-molu, RV 522, festival pa bo izzvenel z Bachovo Suito št. 3 v D-duru, BWV 1068.
