Tiskane izdaje
Od včerajšnjega predtakta, koncerta v Viteški dvorani Križank, ki je v noči slovenskih skladateljev postregel s krstnimi izvedbami skladb za instrumentalne due, do prihodnjega četrtka se bo na številnih prizoriščih v Ljubljani in Kopru zvrstil niz dogodkov 32. Slovenskih glasbenih dnevov, praznika slovenske glasbe.
Na predvečeru festivala oziroma na spremljevalni prireditvi Noč slovenskih skladateljev so interpreti mlajše in srednje generacije včeraj zvečer v Viteški dvorani Križank izvedli kar deset krstnih izvedb za instrumentalne due. Na sporedu so bile skladbe za violino in klavir na Dunaju delujoče skladateljice, pedagoginje in pianistke Blaženke Arnič-Lemež, zlasti v jazzovskih krogih dejavnega skladatelja in violinista Vladimirja Batiste, skladatelja predvsem zborovske in komorne glasbe Pavla Dolenca, predsednika Društva slovenskih skladateljev Nenada Firšta, skladatelja in pedagoga Roberta Kampleta, pianistke in skladateljice mlajše generacije Tine Mauko in Igorja Štuheca, člana nekdanje skupine skladateljev Pro musica viva, ki je bila v šestdesetih letih glasnica sodobnih glasbenih tokov.
Krstno so zazvenele kompozicije za fagot in klavir skladatelja in pedagoga Davida Beoviča, profesorja kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo Marka Mihevca in najmlajše predstavnice izbora avtorjev, skladateljice in dirigentke Helene Vidic.
Festival Slovenski glasbeni dnevi tokrat razgrinja tako najsodobnejšo slovensko glasbeno ustvarjalnost kot dela slovenske skladateljske generacije, ki je zaznamovala zlasti obdobje med obema vojnama in vzgojila ter pomembno vplivala na vrsto sodobnikov in naslednikov.
Tartinijeva violina
Glasbeni dnevi bodo gostovali tudi v Kopru: v tamkajšnjem samostanu sv. Ane bodo v nedeljo v interpretaciji Godalnega kvarteta Tartini in sopranistke mlajše generacije Štefice Stipančević zazveneli Godalni kvarteti Lucijana Marije Škerjanca, Demetrija Žebreta in Slavka Osterca ter dve vokalno-instrumentalni deli, Tri pesmi za glas in godalni kvartet Marija Kogoja in Štiri belokranjske za glas in godalni kvartet Slavka Osterca. Na tem koncertu bo koncertni mojster Orkestra Slovenske filharmonije Miran Kolbl igral na znamenito Tartinijevo violino, ki morda izvira iz delavnice Nicolòja Amatija.
Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev bo 20. marca v Križankah pripravil večer skladb šestih avtorjev, Blaženke Arnič Lemež, Nejca Bečana, Bojana Glavine, Uroša Rojka in delo Alojza Srebotnjaka, priredbo klavirskih skladb Marka Tajčevića. 21. marca bo v Slovenski filharmoniji koncert slovenskih samospevov v izvedbi mezzosopranistke Barbare Jernejčič Fürst in s klavirsko spremljavo Gaive Bandzinaitė, 22. marca bo v Slovenski filharmoniji koncert, na katerem bo nastopila organistka Polona Gantar s programom skladb Blaža Arniča, Srečka Koporca, Franca Šturma, Maksa Strmčnika, Tomaža Sveteta in Lojzeta Lebiča, pri zadnjih treh skladbah se ji bo pridružila izjemna kanadska sopranistka slovenskega rodu Theresa Plut.
Monografija Sizifovsko lépo
Sklepni koncert letošnjih glasbenih dnevov bo 23. marca izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Simona Krečiča. Dneve, ki jih organizira Festival Ljubljana, spremlja tudi razstava slikarja Klavdija Palčiča, predstavili bodo tudi znanstveno monografijo Sizifovsko lépo: portret Uroša Rojka izpod peresa muzikologa Leona Stefanije.
Na mednarodnem muzikološkem simpoziju jutri, v nedeljo in ponedeljek se bo tokrat v Viteški dvorani Križank zvrstilo 20 simpozistov iz Cardiffa, Leipziga, Gießna, Dunaja, Lvova, Bristola, Beograda, Ljubljane, Maribora, Zagreba, Osijeka, Brna, Trsta in Loughborougha. Vodja simpozija bo prof. dr. Jernej Weiss, ki bo z udeleženci simpozija raziskoval tematiko nove glasbe v »novi« Evropi med obema vojnama.
Koncerti v sklopu letošnjih Slovenskih glasbenih dnevov so nastali v sodelovanju s Slovensko filharmonijo, Društvom prijateljev glasbe, Društvom slovenskih skladateljev, Koncertnim ateljejem, Glasbeno matico Ljubljana in RTV Slovenija.
