Na Ptuj, na festivala Arsana in Art Stays!

Zgodovinsko bogato mesto Ptuj je končno zaživelo tudi z aktualno glasbeno, likovno in vizualno produkcijo.

Objavljeno
26. julij 2013 18.02
Peter Rak
Peter Rak

Slovenska kulturna produkcija ne more funkcionirati zgolj na podlagi entuziazma, vsekakor pa brez tega ne gre.

Poletna festivala Arsana in Art Stays sta dokaz, da bi bil brez Mladena Delina in Jerneja Forbicija ter njunih ekip Ptuj v poletnih mesecih še eno prazno in zaspano slovensko mesto.

»Če nekoliko karikiram, je pred sedmimi leti, ko smo začeli delati, na Ptuju dvajset ljudi poslušalo klasično glasbo in pet ljudi jazz,« je povedal pianist in pevec Mladen Delin, ki ga mnogi poznajo predvsem kot vokalista zasedbe Vox Arsana.

Festival Arsana je povsem spremenil to statistiko in čeprav je izvedba projekta letos zaradi pomanjkanja denarja visela na nitki, se bo na Ptuju tudi letos zvrstil niz koncertov z glasbeniki iz Evrope, Afrike in Kube.

Res je del programa zastavljen bolj lahkotno in obarvano s popom – med drugimi so in bodo nastopili vokalna zasedba Perpetuum Jazzile in Tinkara Kovač –, vendar je Delin poudaril, da lahko z enim bolj komercialno naravnanim koncertom pokrije stroške petih projektov klasične glasbe ali jazza, na katerih se namesto tisoč zbere sto ali dvesto poslušalcev. In stroške poletne glasbene akademije, ki je eden od manj izpostavljenih, vendar vitalnih delov festivala, zahvaljujoč osebnim poznanstvom pa prihajajo na Ptuj renomirani profesorji, ki vodijo seminarje brezplačno, ob tem pa vsak večer pripravijo tudi koncert.

Letos so denimo na Ptuju violončelist Michael Flaksman, seminar za klavir vodijo Konstantin Bogino, Aleksej Kornienko in Laura Pietrocini, seminar za violo Pierre Henri Xuereb, poleg slovenskih slušateljev pa praviloma pripeljejo s seboj tudi učence, tako da je na Ptuju v teh dneh slišati različne jezike, od francoščine do španščine in kitajščine.

»Prihajam iz poletne šole v Salzburgu, v začetku prihodnjega meseca bom vodil poletno akademijo v Lucci, Ptuj je odlična desetdnevna postaja, saj ima specifično atmosfero, v kateri se skoraj idealno prepletajo ustvarjalni naboj, sproščenost in mir, kar je v bolj hektičnem okolju velikih mest nemogoče,« je povedal violinist Marco Fiorentini iz glasbene akademije v Rimu.

Udeleženci bodo formirali tudi festivalski orkester, kar je za mnoge ena redkih priložnosti za uvod v orkestrsko ­prakso.

Od Mitre do Parsifala

Na terasi hotela Mitra, enega najlepših slovenskih butičnih hotelov, je v četrtek zvečer nastopila Denise Jannah, ameriška jazz pevka, ki si je za domovanje izbrala Amsterdam in so jo v newyorškem Village Voiceu označili za »najboljšo pevko zadnjega četrt stoletja«.

Na imenitnem prizorišču na dvorišču minoritskega samostana je vse pripravljeno za nastop pianista Lovra Pogorelića. »Priznam, da je majhnost Ptuja težava in obenem prednost, za razliko od večjih mest tukaj vsi stopijo skupaj, od hotelirjev do gostincev, tako da so stroški obvladljivi,« je povedal Delin.

To dokazuje tudi lastnik hotela Mitra Peter Vesenjak, veliki podpornik kulture, ki vzneseno razlaga zgodovino Ptuja, ki ob splošno znanih znamenitostih postaja tudi mesto Parsifala, saj sicer znana teza, da vitez, ki ga je v svojem slovitem epu upodobil Wolfram von Eschenbach,­ izhaja iz Ptuja, z nedavnim simpozijem postaja tudi mednarodno uveljavljena.

Na nitki visel tudi Art Stays

Zaradi finančnih težav je visel na nitki tudi sestrski festival Art Stays, vendar ga je Jernej Forbici, ki živi med Ptujem in Vicenzo, kljub temu izpeljal. Ptuj je bil lani ob Slovenj Gradcu prestolnica likovne oziroma vizualne umetnosti znotraj Evropske prestolnice kulture, letos je obseg razstav precej manjši, vendar še vedno na zavidljivi ravni.

Predstavlja se kar dvesto šestdeset umetnikov, številne je Forbici podobno kot Delin privabil predvsem zaradi osebnih poznanstev. Profesor z likovne akademije v Budimpešti László László Révész je na Ptuj pripeljal kar celoten letnik študentov, ki se bodo predstavili s svojo različico street arta.

»To je pomembno, ker imamo Madžari specifično mentaliteto, smo zelo zadržani, ravnodušnost, celo apatija, je značilna za celotno madžarsko družbo, in delo na ulici, torej izven inkubatorske varnosti akademije in ateljeja, je lahko pomemben stimulans za pozicioniranje umetnika, ki mora poleg artističnih danes obvladati tudi socialne veščine,« je pojasnil Révész.

Uveljavljeni umetnik, ki ga poznamo predvsem po videoprojektih, se na Ptuju nadvse dobro počuti.

»Današnja vizualna scena me vedno bolj spominja na koncept, ki bi ga lahko primerjali z nesrečo s pobegom, hit & run torej, umetnik za dan ali dva pride v mesto, poskuša s takšnimi in drugačnimi prijemi fascinirati ali šokirati ljudi, nato pa izgine in je že na poti na drugo destinacijo. Tukaj je drugače, človek lahko premišljeno zastavi določen projekt in ga v miru izpelje. Včasih sem rad šel na Documento v Kassel ali v Benetke na bienale, zdaj mi kraji, kot je Ptuj, vzbujajo več ­zadovoljstva.«

Italijanska Gilbert & George

Ob množici mlajših avtorjev so tukaj tudi renomirana imena, denimo tandem Perino & Vele, nekakšna italijanska različica slavnega britanskega umetniškega tandema Gilbert & George.

Ustvarjalno dvojico, ki je med drugim predstavljala Italijo na Beneškem bienalu leta 1999 in ju zastopa slavna galerija Alfonso Artiaco, sestavljata v New Yorku rojeni Emiliano Perino in Luca Vele, v svojem ateljeju v Neaplju pa ustvarjata objekte in instalacije iz papirmašeja. Praviloma izhajata iz lokalnih tradicij, kjer potekajo delavnice, na Ptuju sta zasnovala koncept po detajlni proučitvi zbirke karnevalskih mask in noš na Ptujskem gradu.

»Na voljo imava pet dni, postopek, ki sva ga poimenovala frullatore, je specifičen in se razlikuje od klasičnih papirmaše tehnik, saj na osnovni skeleton dodajava posamezne elemente, kar je zelo precizno in zamudno delo, še posebej ker mora biti sestavljanka dokončana tako, da so stiki tako rekoč nevidni,« je pojasnil Luca, ki je prav tako navdušen nad ptujsko zmesjo ležernosti in ustvarjalnih spodbud.

Želji: več posluha pri občinarjih in manj napak manj napak pri revitalizaciji mesta

»Ptuj ima izjemno zgodovino, vendar pred našim festivalom ni imel ustrezne prezentacije in predvsem dopolnitve z aktualno ustvarjalnostjo, vzdušje je bilo precej letargično,« je poudaril Delin. V prihodnje si želijo nekoliko več posluha pri mestni oblasti in manj napak pri revitalizaciji mesta in obnovi arhitekturne dediščine.

»Zelo smo se veselili obnove dominikanskega samostana, vendar se je pokazalo, da bo dvorana žal povsem neprimerna za koncerte, ker je akustika obupna,« je sklenil Delin, ki je kljub temu zadovoljen z dosedanjimi projekti, saj so v zgolj nekaj letih s sedmimi koncertnimi sezonami in štirimi poletnimi festivali vrisali mesto na srednje­evropski kulturni zemljevid.