Tiskane izdaje
Za bobne je Andrej Hočevar prvič sedel po sili razmer. Big band DOM Braca Doblekarja je namreč nujno potreboval bobnarja, in čeprav se je Andrej na grosupeljski glasbeni šoli učil kitaro, je prijel v roke paličici, se podučil o osnovnih ritmih in odigral svoj prvi koncert. Talent je bil nesporen. In prihodnost začrtana.
Na srednji glasbeni šoli se je učil od Aleša Rendle in Janeza Gabriča. »Rendla mi je pokazal stvari, ki so mi jih pozneje omenjali svetovno znani bobnarji, zato ga zelo spoštujem,« pravi zagnani mladi bobnar, ki je ravnokar dopolnil štiriindvajset let.
V jazz se je zares zaljubil šele v srednji šoli. »Takrat sem poslušal veliko glasbe in hodil na koncerte. Spomnim se, da me je zadel koncert Jonathana Blaka, ki je na Festivalu slovenskega jazza v hotelu Lev igral z Juretom Puklom. In ko sem prvič na pet metrov slišal saksofonista Ravija Coltrana in bobnarja Rodneyja Greena v studiu pri Rončelu,« pove.
Ko se je že odpravljal na študij v Gradec, je na poletni delavnici Jazzinty v Novem mestu spoznal basista Jorisa Teepeja, ki ga je povabil na Prince Claus Conservatory v nizozemskem Groningenu, kjer je že študiral Kristijan Krajnčan, njegov dober prijatelj. Zato dilema ni bila zares težavna in se je hitro prevesila na stran Nizozemcev, ko so ga ti podprli še z izdatno štipendijo za talentirane tuje študente. Denarja je bilo dovolj tudi za polletno bivanje v New Yorku, kamor je med študijem odšel na izmenjavo.
Tja je sledil svojemu profesorju Ralphu Petersonu. »Bil je prvi človek, ki je to, kar je govoril, tudi živel,« o svojem vzorniku pove Andrej. Že takoj je priznani bobnar pri svojem mladem učencu opazil zagon in močno delovno etiko. »Njegov pristop je tak, da te posadi za bobne, začne igrati - ko sva skupaj vadila, je sam vedno igral trobento - in te spravi v situacijo, v kateri se izgubiš. Potem te pusti, da sam rešiš problem. Tako sem se res veliko naučil,« pravi Andrej, ki je v študentskem mestu Groningen, kjer se ne dogaja prav veliko, vadil tudi po deset ur na dan.
Med študijem je ustanovil skupino Next, ki je z gostom Alexom Sipiaginom igrala na turneji po Sloveniji in Hrvaški. S Prince Claus Conservatory big bandom je nastopil tudi na praznovanju ob 70. rojstnem dnevu nizozemske kraljice v kraljevem teatru Care v Amsterdamu.
S slovenskimi kolegi, glasbeniki Janom Kusom, Goranom Krmacem in Žigom Murkom, so v tem času sodelovali pri različnih projektih in se soočali z realnostjo mladih neuveljavljenih umetnikov. Iz skupnega ustvarjanja se je porodila pobuda za krovno združenje mladih glasbenikov, ki bi se povezani lažje spopadali s težavami v glasbeni industriji, kot so neredna in mizerna plačila, priznavanje stopnje izobrazbe, pridobljene v tujini, in slaba organizacija domačih nastopov.
Aprila letos je tako nastal zavod Boben in lajna, ki se med drugim zavzema tudi za jazzovski klub, ločen od partikularnih in dnevnopolitičnih interesov. Prva manifestacija tega združenja se je v obliki festivala pod istim imenom zgodila pred mesecem dni na Ljubljanskem gradu, kjer so svoje ustvarjanje predstavili vodilni mladi jazzovski glasbeniki. Nekaj jih je Andrej združil tudi v mednarodno zasedbo Boben in lajna, ki je prvič nastopila na Jazz festivalu Cerkno, svojo prvo ploščo pa bodo posneli novembra v New Yorku, kjer Andrej študira na New School for Jazz and Contemporary Music.
New York je za energičnega glasbenika čista inspiracija. Tam si želi ustvariti nov projekt, ki bi združeval koncept znanstvenega pristopa h glasbi, kot ga razume Steve Coleman, in surovo energijo z jam sessionov newyorške podzemne scene.
