Nova rock generacija: Gregor Šujica, član zasedbe TomCat

Rock glasbo Šujica posluša že od mladih let, ko se je vrtela doma in so bile popularne skupne Guns N' Roses, Bon Jovi, Metallica in ­Queen.

»Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko je umrl pevec skupine Queen­ Freddie Mercury. Star sem bil pet let. Takrat sem prvič slišal Bohemian Rhapsody tako, da sem se zavedal, kaj poslušam. V hipu sem vedel, da je to prava glasba zame. Takoj sem pisal Božičku, naj mi namesto l ego kock prinese kasete skupine Queen. To je bilo zame to.«

Glasba mu pomeni vse, spremlja ga povsod, ves čas razmišlja o novih besedilih, ves čas se mu po glavi podi kakšen rif . Kitaro je v roke prvič prijel dokaj pozno, konec srednje šole, ko je njegov sošolec kupil kitaro Fender Stratocaster. Odločila sta se, da bosta ustanovila skupino. »Vedel sem, da peti ne morem, in zdelo se mi je, da doma ne bi nihče podpiral bobnov, tako sem začel igrati bas.«

Glasbeno pot je Šujica začel v srednješolski skupini, ki ni nikoli­ stopila na oder. Na njegovi poti basista je sledilo ogromno različnih poskusov v različnih zvrsteh, potem pa je ustanovil skupino Cyclöne, s katerimi so zadeve zastavili bolj resno. »Ko smo se ujeli in začeli razvijati, smo šli na turnejo Lipstikk n' Leathür , na kateri­ smo odigrali kar nekaj dobrih ­koncertov.«

Po treh letih delovanja je skupina razpadla, Šujica pa je s kitaristom Rokom Barletom ustanovil novo skupino, s katero ustvarja zadnji dve leti. TomCat igrajo hard rock, »morda bolj 'sleazy' AC/DC verzijo«, z določenimi heavy metal elementi. Trenutno skupina končuje snemanje albuma, ki bo izšel jeseni. Na njej bo devet avtorskih skladb, eno je pomagal napisati Marko Slokar iz legendarne slovenske skupine Requiem.

Plošča se Šujici zdi dovolj močna, da bi jo lahko zagrabili poslušalci rocka in metala, na njej sta 'komad' ali dva , primerna za širšo množico, morda tudi za radio. Po izidu bo za skupino sledilo nekaj predstavitvenih koncertov in verjetno še turneja po tujini.

Šujica pravi, da bi raje igral manj koncertov, pa tiste bolj kakovostno . »Ko pri nas odigraš osem koncertov, si naredil , kar si lahko. Razen če si Big Foot Mama ali Šank Rock oziroma nekje v tej sferi, ko lahko igraš na študentskih žurih in te vsi poznajo. Klasična ' underground' rock scena v Sloveniji je tako majhna, da je že kar malo zatohla.«