Tiskane izdaje
Ivan Cepanec je prvič prišel v stik z glasbo prek kolekcije plošč mame in očeta, ki je vsebovala vse, od zahodnoevropskih do balkanskih rock skupin. Kasneje sta plošče kupovala z bratom, ki je domov prinesel prvo hard rock kompilacijo. To je bil za Cepanca prelomni trenutek, saj ga je tovrstna glasba povsem prevzela. Velik glasbeni vpliv nanj je bil prav brat, s katerim sta gradila glasbeno zbirko in skupaj igrala, in še igrata, v različnih glasbenih skupinah.
Glasba mu omogoča izraziti tisto, česar ne more iz sebe spraviti z besedami. Je njegov način izražanja čustev, način za kreativno preživljanje prostega in zaposlenega časa. »In tudi način, da nekaj ostane za menoj, ko me ne bo več.«
Bobne je Cepanec začel igrati naključno, ko ga je brat vzel na vaje njegove takratne skupine. »Tam je nekdo imel bobne in me je posedel zanje. Takrat sem prvič poskusil – bilo je grozno,« pove v smehu. Zares se je začelo s štirinajstim letom in punk rock skupino treh prijateljev. Eden od njih, današnji zelo znani bobnar RTV in drugih projektov, Enos Kugler, je bil v skupini kitarist. Pred tem je kupil bobne in rekel Cepancu: »Jaz bom igral kitaro, ti pa lahko bobnaš.« Tako se je začela glasbena pot enega najboljših in najbolj aktivnih bobnarjev nove rock generacije pri nas. Od takrat je igral na številnih koncertih doma in v Avstriji, Srbiji, Bosni ter na Hrvaškem. Kot enega vrhuncev v karieri izpostavlja igranje na nemškem festivalu Fuck the Commerce, kjer si je leta 2005 oder delil z največjimi imeni te glasbene zvrsti. Svoje ustvarjanje s skupino Dickless Tracy je leta 2009 kronal s ploščo Halls of Sickness, nov izdelek pa bo posnet jeseni.
