Ocenjujemo: Izraelski filharmoniki

Gostovanje na Ljubljana festivalu s slavnim dirigentom Zubinom Mehto.

Objavljeno
25. avgust 2015 16.35
Zubin Mehta in Izraelski simfonični orkester v Cankarjevem domu 24.08.2015 [Ljubljana,Zubin Mehta,Izraelski simfonični orkester,koncerti,simfoniki,Cankarjev dom,Ljubljanski festival]
Borut Smrekar
Borut Smrekar
Konec avgusta se običajno odpravi na turnejo po srednjeevropskih festivalih kateri izmed velikih svetovnih orkestrov. Tokrat je Ljubljano v okviru Festivala Ljubljana obiskal Izraelski filharmonični orkester pod vodstvom dirigenta Zubina Mehte. Glasbeniki so ­začeli turnejo v Latviji in nadaljevali na festivalu Grafenegg v Avstriji, iz Ljubljane pa jih vodi pot še na Salzburški festival, v Švico in na koncu v Romunijo.

Koncert v Cankarjevem domu so začeli z Veselimi potegavščinami Tilla Eulenspiegla, op. 28, Richarda Straussa. Izvedba je kljub odlični igri orkestra delovala nekoliko suho in puščobno, predvsem zaradi izrazite ritmične statičnosti. Zato pa se je Mehta v nadaljevanju predstavil v povsem drugačni luči. Ozarjena noč, op. 4, Arnolda Schönberga za godalni orkester je bila umetniški dosežek s toliko muzikalne vsebine, da bi že zgolj izvedba te skladbe povsem zadoščala za vrhunski večer. Mehtova interpretacija je bila prebujena, živa in občutena, igra godal sanjska. Čudovita barva zvoka, popolna zvokovna uravnoteženost godalnih skupin in vedno izklesan zvokovni balans med njimi, pretanjeno odmerjanje in obvladovanje dinamike znotraj velikega dinamičnega razpona ter izjemna barvna pestrost so le nekatere izmed odlik njihovega nastopa.

V drugem delu smo slišali še ­Simfonijo št. 6 v e-molu (»Patetična«) Petra Iljiča Čajkovskega. Maestro Mehta je oblikoval tehtno poustvaritev z jasno in kompaktno­ interpretacijo formalne strukture skladbe ter vsebinsko doživeto izvedbo brez interpretativnega balasta, namenjenega predvsem doseganju zunanjega učinka. Ob izjemnih godalih so tokrat blesteli tudi odlični solisti na pihalih in trobilih. Občudovali smo lahko izredno uigranost in medsebojno odzivnost orkestrskih skupin, odlično atako, zvokovno uravnoteženost orkestra kot celote, ves čas kultiviran zvok znotraj celotnega dinamičnega razpona, predvsem pa veliko zavzetost sodelujočih glasbenikov in njihovo iskreno predanost glasbi, s čimer so spravili občinstvo na noge.

Izraelski filharmonični orkester je vrhunski »inštrument« in Zubin Mehta vrhunski dirigent. Obisk njihovega koncerta je bil, vsaj za ljubitelje glasbe, predvsem izraz velikega profesionalnega spoštovanja, ki ga tako odlični glasbeniki nedvomno zaslužijo. Prepričan sem tudi, da je bilo odobravanje in izkazano priznanje navdušenega občinstva namenjeno vrhunskemu­ in vsebinsko polnemu umetniškemu dogodku, ki so ga izvedli nastopajoči, in ne čemu drugemu. Borut Smrekar