Tiskane izdaje
Ogenj in led je projekt dveh glasbenih mojstrov, makedonskega virtuoza na kitari Vlatka Stefanovskega in Mariborčana makedonskih korenin, saksofonista, flavtista in skladatelja Vaska Atanasovskega.
Izjemna skladatelja in inštrumentalista podpira Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, ansambel štirinajstih godalcev. Zvečer bodo v okviru Ljubljana Festivala v živo predstavili repertoar z albuma Fire & Ice iz leta 2012. Naslov, ki združuje dve nasprotujoči si prvini, simbolizira srečanje srednjeevropskosti in balkanskosti, bizantinskega temperamenta in avstro-ogrske strogosti.
Glasba projekta Ogenj in led je tehten preplet treh osnovnih glasbenih sestavin: etna in jazza, ki sta najbliže Stefanovskemu in Atanasovskemu, komorni godalni orkester pa »klasicira« skladbe. Takšni glasbeni prepleti postajajo vse bolj vsakdanji, kar po mnenju nekaterih vodi v banaliziranje klasične glasbe, po mnenju drugih pa v širjenje glasbenih obzorij in spoznanja, da je glasba tako ali tako lahko le ena.
To se zdi precej bolj vzdržno stališče, kajti glasbene delitve so posledica zgodovinskega razvoja in nastanka različnih glasbenih slogov, ki pa so vendarle le različnosti enega in istega svetovnega glasbenega izraza.
Atanasovski je za projekt prispeval skladbe Triwoledy, tri dele Midnight Summer Concerto in Adagio. To je glasba s poudarkom na klasični glasbi, vendar z vplivi etna in jazza, kar so tri glavne sestavine njegovega glasbenega pogleda na svet. V repertoar so vključili eno najboljših filmskih tem za kak evropski film, in sicer Gipsy Song, ki jo je Stefanovski napisal za Gipsy Magic. Tema je že skoraj ponarodela, vsekakor pa je zelo blizu tradicionalni makedonski glasbi s kančkom romskih vplivov.
Velik del repertoarja, ki so ga posneli v živo v Mariboru, pa zavzemajo bolj ali manj znane makedonske ljudske pesmi Ne si go prodavaj, Eleno kerko, Jovano Jovanke in Kaladžijsko oro. Kot piko na i pa so dodali še prekmursko otožnico Zrejlo je žito.
Vzajemni navdih
Projekt Ogenj in led so premierno predstavili decembra 2012 v razprodani dvorani Slovenske filharmonije in v Unionski dvorani v Mariboru. Nato so lani z njim odprli festival Lent, letos pa so uvrščeni med vrhunce Ljubljana Festivala.
Gonilna sila je skladatelj in aranžer Atanasovski, ki nima težav pri sodelovanju z različnimi glasbeniki. V svoji karieri je brez težav mešal klasiko, jazz, rock in etno glasbo. Pravi, da zadnjih šest let sodeluje z godalnimi orkestri in podobnimi »klasičnimi« zasedbami, kar mu je v veliko veselje. »Našli smo vzajemni navdih.«
Vlatko Stefanovski tovrstna sodelovanja pojasnjuje z besedami: »Poskušam delovati v različnih formacijah in kontekstih. Grem, kamor me pač nese delo, brez prevelikega razmišljanja. Če je intrigantno, razburljivo in če je ekipa glasbenikov dobra, potem je vredno truda in dolgih potovanj.«
Na preseganje glasbenih žanrov Atanasovski gleda kot na nekaj samoumevnega, saj pravi, da je njegovo ustvarjanje že od nekdaj zunaj žanrskih okvirov, in veseli ga, da se tudi širše občinstvo odpira k tej igri raziskovanja in kreativnosti. Stefanovski pa se boji, »da je zdaj vse dovoljeno in da vse več glasbe ni več mogoče preprosto kategorizirati. Vse je dobro, dokler je v ospredju glasba. Ko pa se ta izgubi in sta igranje in produkcija le še v službi proizvodnje nepotrebnega hrupa, to postane velik problem.
»Projekt Ogenj in led je izjemen in bil bi vesel, če bi ga slišalo čim več ljudi v različnih državah,« navdušeno razlaga Atanasovski, Stefanovski pa dodaja, da bodo gotovo še naprej nastopali in se lotevali novih skladb.
O izbranih pesmih je Stefanovski dejal, da so znane glasbene teme predvsem osnova za nove improvizacije … Atanasovski pa meni, da so njegove avtorske pesmi napisane za orkestre ali za njegove jazzovske zasedbe. »Skladbe sem nato priredil in vključil Vlatka kot solista. Prav tako sem za orkester priredil tudi druge ljudske pesmi.«
