Orkestrov na Slovenskem ne manjka

V Sloveniji je po podatkih Sursa­ leta 2013 delovalo štirinajst ­poklicnih orkestrov in zborov.­ Od tega trije simfonični­ orkestri,­ trije komorni orkestri, dva big band orkestra, pet pihalnih orkestrov in en zbor.

Ministrstvo za kulturo (MzK) od navedenih glasbenih korpusov – v sklopu financiranja javnih zavodov – sofinancira Simfonični orkester Slovenske filharmonije ter dva orkestra, dva baletna ansambla in dva zbora v okviru obeh slovenskih operno-baletnih hiš (SNG Opera in balet Ljubljana/Maribor), ki seveda niso samostojni orkestri in so primarno namenjeni izvedbi opernega in baletnega programa. MzK na podlagi odločbe financira celoten program javnih zavodov. Orkestrov ne financirajo ločeno.

Za delovanje treh nacionalnih javnih zavodov leta 2015 MzK namenja 9,3 milijona evrov za SNG Opera in balet Ljubljana, 7,4 milijona evrov za SNG Opera in balet Maribor in 5,3 milijona evrov za Slovensko ­filharmonijo.

Orkester SF

Orkester Slovenske filharmonije je paradni konj slovenskih (profesionalnih) orkestrov, čeprav je res, da se lahko z njim kosa – glede na programsko ponudbo in število­ koncertov – tudi orkester RTV. Damjana Damjanoviča, vodjo orkestra SF, smo vprašali, ali prejemajo še kakšna dodatna sredstva. »Ustvarjamo prihodke od prodaje­ abonmajev in proste prodaje vstopnic na koncertih, vse manj pa je sponzorskih in donatorskih ­sredstev,« je pojasnil.

Orkester šteje sto članov, vsi so akademsko izobraženi, nekateri so končali tudi podiplomske študije. Avdicije pripravljajo po potrebi, največkrat, kadar se kdo upokoji. V komisiji­ sodelujejo solisti iz ­orkestra in umetniški vodja. ­Zanimalo nas je še, kakšna je starostna struktura članov orkestra. »V zadnjih letih se je orkester SF zelo pomladil, prevladujejo mladi­ glasbeniki. V prihodnjih ­letih načrtujemo zelo malo upokojitev,« je povedal Damjanovič.

Orkester Slovenske filharmonije se s predhodnicami Academio Philharmonicorum (1701), Filharmonično družbo (1794) ter prvo Slovensko filharmonijo (1908−1913) ponosno postavlja ob bok najstarejšim na svetu. Med številnimi uglednimi umetniki, ki so postali častni člani SF in njene predhodnice Filharmonične družbe, so Haydn, Beethoven, Paganini, Brahms, Krek, Ramovš in številni drugi.

Eden večjih orkestrskih korpusov je Simfonični orkester RTV Slovenija, financiran pa je v okviru­ RTV-prispevka za program javne službe, ki ga izvajajo. »Dodatna sredstva pridobimo z dejavnostjo na trgu za pokrivanje deleža prihodkov, ki ga mora orkester ustvariti po vsakoletnem finančnem načrtu,« je povedala Maja Kojc, umetniška vodja orkestra. Orkester šteje 83 članov, vsi so akademsko izobraženi glasbeniki. Avdicije pripravljajo, kadar se pojavi potreba po zapolnitvi delovnega mesta, na primer ob nadomeščanju delavk na porodniškem dopustu, pri upokojitvah ipd.

V komisiji so izbrani člani ­orkestra, ki so z razpisanim delovnim mestom v najbolj neposrednem stiku, predstavniki vseh skupin v orkestru (godala, pihala, ­trobila), šef dirigent, umetniški vodja orkestra in glasbeni producent ­orkestra. V zadnjih nekaj letih se je zgodila velika zamenjava generacij, je dodala, orkester je zelo pomlajen.

Komaj tretjina članov presega starost petdeset let. Simfoniki RTV imajo abonmajske koncerte, pogosto gostijo ugledne glasbenike in tudi sami gostujejo na evropskih in svetovnih glasbenih odrih. ­Redno vključujejo v program krstne ­izvedbe slovenskih skladateljev in posnamejo več cedejev letno, kar je njihovo pomembno poslanstvo.

Policijski orkester

Med orkestri, ki jih ne financira MzK, a so njegovi člani profesio­nalni glasbeniki, omenimo (le) Policijski orkester (PO), ki je leta 2013 praznoval 65-letnico obstoja. Orkester ima zanimivo zgodovino. Dvajset miličnikov se je zbralo na dvorišču Vodnikove domačije pod taktirko Vinka Štrucla, ker je ljudska milica hotela sestaviti godbo …

Godba ljudske milice je leta 1992 postala Policijska godba, neformalno pa se je predstavljala kot orkester, saj je številčno in po vrsti inštrumentov presegala običajno sestavo godbe. Dve leti pozneje jo je vlada imenovala za uradni protokolarni orkester RS, od leta 2001 pa se imenuje Policijski orkester. Imajo zahtevno avdicijo, na kateri komisija izbere le najboljše.

Povprečna starost glasbenikov je okoli 36 let. Največ zanimanja je za inštrumente, kot sta klarinet in trobenta, veliko težje pa je dobiti­ ustrezen kader za angleški rog in oboo. Pod vodstvom Milivoja Šur­bka, ki je bil med letoma 1991 in 2000 redni dirigent PO, je orkester gradil predvsem umetniški izraz. Orkester izvaja vse glasbene zvrsti, najpogosteje pa sestavljata program klasična in popularna ­glasba.

Orkester, ki ga sestavlja 54 glasbenikov, vadi v Galetovem gradu, financira pa se iz policijskega proračuna. Zaradi velikega finančnega primanjkljaja v tem proračunu so se odločili, da bodo danes ob 19. uri v Slovenski filharmoniji organizirali gala koncert, in upajo, da bodo s prodanimi vstopnicami vsaj malce olajšali delovanje svojemu orkestru.

Kdo so njihovi poslušalci in kje najpogosteje nastopajo, smo vprašali Vesno Drole, ki skrbi za stike z javnostjo. »Naše občinstvo nima starostne omejitve,« je povedala. Orkester se od orkestra SF loči po tem, da ne sodeluje samo na prireditvah državnega in lokalnega značaja po Sloveniji, ampak tudi v projektu promocije policista glasbenika že v vrtcih in osnovnih šolah.

Simfonični orkester Cantabile

Med množico orkestrov omenimo še Simfonični orkester Cantabile, ki združuje zvoke številne skupine glasbil. Prvič je stopil pred občinstvo konec koledarskega leta 2010, ker so prvi orkestraši in idejni vodja tega projekta, profesor Marjan Grdadolnik, menili, da je v Logatcu dozorel čas za veliki simfonični orkester. Kraj z bogato­ glasbeno tradicijo, ki je ponujal ustvarjalno okolje mnogim danes uveljavljenim glasbenim solistom, je razumel tudi izziv tega novega projekta.

Glas o novem orkestru s sodobnimi metodami dela, zaradi­ česar se Cantabile razlikuje od drugih orkestrov, in ustvarjanju skupne glasbe se je hitro širil med glasbeniki in ljubitelji glasbe. Orkester je po treh sezonah postal prepoznaven doma in v tujini ter z velikimi načrti snuje nove programe. Cantabile je po mnenju nekaterih profesionalnih glasbenikov zrel glasbeni sestav, ki je kos izvedbam tudi zahtevnejših glasbenih del, mladi inštrumentalisti in pevci pa z velikim navdušenjem sprejmejo izziv igranja solističnih skladb ob spremljavi orkestra. Takšne priložnosti so za mlade glasbenike posebej pomembne pri njihovem zorenju v poklicne glasbenike.

V tem prispevku se nismo dotaknili komornih orkestrov, big band orkestrov (teh je v Sloveniji vsaj dva ducata) in pihalnih orkestrov, ki so pogosta oblika druženja na podeželju, žene jih predvsem ljubiteljska vnema. Financirajo se predvsem iz občinskih in sponzorskih sredstev, prostovoljnih prispevkov ter ponekod iz denarja društev, v okviru katerih delujejo.

Orkestrskega delovanja v Sloveniji ni malo, saj ima skoraj vsaka večja glasbena šola tudi svoj orkester, nekatere imajo celo dva ali tri. Svoj orkester imajo tudi zdravniki in verjetno še kakšno stanovsko združenje. Muziciranje v orkestru je torej priljubljeno, ne omogoča le zadoščenja po glasbenem sproščanju, ampak tudi prijetno druženje.