Miha Guštin - Gušti − po dveh orkestrih še rock skupina

Začel bo z novim glasbenim ciklom na Ljubljanskem gradu.

čet, 14.09.2017, 08:00
Tretja izdaja festivala Grajska muzika
Na tridnevnem glasbenem festivalu Grajska muzika se bodo predstavile tri znane in priljubljene rockovske zasedbe. Zvečer bo nastopil Miha Guštin - Gušti z gosti, v petek blues rock zasedba Hamo & Tribute 2 Love in v soboto novomeška rock skupina Društvo mrtvih pesnikov.

Kitarist, pevec in skladatelj Miha Guštin - Gušti je glasbeno kariero začel v skupini Big Foot Mama in bil avtor večine uspešnic na prvih štirih albumih. Pozneje je ustvarjal v duetu Gušti in Polona, zdaj pa nastopa s svojo skupino in sam poje svoje pesmi. Zvečer bo nastopil na Ljubljanskem gradu v okviru novega cikla Grajska muzika, kjer bosta kot gosta nastopila še njegov sin Kris Guštin, ki deluje kot kitarist nove slovenske skupine Joker Out, in Grega Skočir, pevec skupine Big Foot Mama. Je Ljubljančan, Bežigrajčan, njegov pradedek pa je bil v Metliki kapelnik tamkajšnje godbe.

Kdaj in kako ste odkril zanimanje za glasbo?

Že ko sem bil majhen mulc, sem sanjal o mikrofonu. Ne vem, zakaj in kje sem to pobral, vendar sem že takrat imel pred očmi mikrofon. Rad sem prepeval otroške pesmice. Mama mi je povedala, da ko sem bil star tri leta, sva bila na avtobusu in sem na ves glas pel in pritegnil pozornost vseh v avtobusu in nikogar ni to motilo. Očitno jim je bilo simpatično.

Moj prvi stik s strunami je bil v petem razredu osnovne šole, ko sem z enajstimi leti postal član šolskega tamburaškega orkestra. Prvo akustično kitaro pa mi je kupil oče za trinajsti rojstni dan. Začel sem se učiti akorde, priključil pa sem se tudi orkestru Mandolina, kjer sem igral kitaro in kontrabas. Ko sem bil še član tega orkestra, sem že začel sodelovati s skupno Big Foot Mama. Ko je skupina začela postajati uspešna, pa sem orkester zapustil.

Ste hodili v glasbeno šolo?

Pravzaprav ne. Ko sem bil kontrabasist v orkestru Mandolina, so me dali za eno leto v glasbeno šolo za kontrabas. Tako da sem se naučil brati note le v basovskem ključu.

Torej ste glasbeno polpismeni.

(Smeh.) Da, res sem glasbeno polpismen oziroma za nizke tone pismen. Kakšne bolj zapletene basovske prehode pa mi je dirigent odžvižgal in sem jih za njim ponovil. To mi je bilo precej lažje.

Ste še kdaj prijeli za kontrabas?

Vedno, ko ga kje vidim, se mu ne morem upreti in ga primem v roke in kaj zaigram. To je res velik inštrument.

Kakšne glasbene vzornike ste pa imeli?

Prvi stik z glasbenimi idoli sem imel v osnovni šoli, prvi, ki me je očaral, pa je bil Billy Idol in nato Nena. To sta bila takratna zvezdnika, ki sta name prežala iz nemške najstniške glasbene revije Bravo. Pritegnil me je ta bolj energičen punk pop, kajti če je bila glasba premalo melodična, me je odvrnila. Vedno me je pritegnila melodična glasba, vendar takšna, ki je imela neko težo.

Sicer pa je bil moj oče velik ljubitelj glasbe in je imel v svoji diskoteki Beatle, Stonese, Pink Floyde, Deep Purple, Doorse ... To rockovsko abecedo smo doma redno poslušali, tako da sem se nalezel tega klasičnega sredinskega rock'n'rolla. Potem so pa prišli še The Cult in Pankrti, pa Partibrejkers, Azra, Idoli in podobni, ki so me res navdušili. Pa še kakšna pop skupina, kot so, recimo, Duran Duran ter Michael Jackson, kar pa nisem naglas razlagal naokoli.

In vaša prva skupina je bila Big Foot Mama.

S sedemnajstimi leti me je poklical bobnar Jože Habula in sva nekaj skupaj igrala. Potem pa je prišel 14. september leta 1990 in me je Jože spet poklical, ker je vedel, da znam zaigrati in odpeti pet pesmi Rolling Stones. Povedal je, da imajo koncert na šentviški gimnaziji in da jaz znam teh pet pesmi, basist je znal nekaj drugih pesmi, pa še kitarist Andrej Kos je znal nekaj pesmi. To je bil prvi koncert skupine Big Foot Mama, takoj naslednji dan pa sem šel v vojsko, v Jugoslovansko ljudsko armado, kot zadnja generacija v Banja Luko.

Ko sem se vrnil, nisem vedel, ali sem sploh še v skupini. Ko pa sem se nekega dne sprehajal po soseski BS, sem slišal, da nekdo vadi, in sem šel pogledat. Bili so Big Foot Mama, ki so me povabili, da bi spet skupaj igrali.

Kakšna je bila takrat glasbena scena pri nas?

Takrat so bili vsi ti naši špili bolj veselice kot koncerti. Takrat smo igrali po Sloveniji pogosto kot predskupina Sokolov Petra Lovšina. Glasba takrat ni bila toliko medijsko izpostavljena, tako da te je kot glasbenika oblikoval teren, torej koncertna kilometrina. Radiev, ki bi predvajali takšno glasbo, ni bilo veliko, le Val 202, radio Hit in Gamma MM. So pa zato s toliko večjim veseljem predvajali novo slovensko popularno glasbo. Založb tudi ni bilo veliko.

Mi smo svoj prvenec izdali pri Coroni Dušana Velkaverha, in to ne le kaseto, temveč tudi cede, kar je bilo za nas nekaj izjemnega. Naredili smo demoposnetke pri Žaretu Paku, kjer smo v živo posneli pesmi. Velkaverh je bil s posnetki tako zadovoljen, da jih je hotel kar izdati. Tako da so na našem prvencu pristali v živo zaigrani demoposnetki, na katere pa je le Grega Skočir še enkrat nasnel vokale.

Po tem pa nič več ni bilo kot prej.

Prijavi sovražni govor