Tiskane izdaje
Ko je Carlos Carnero s svojim bendom Los Kent pred približno petdesetimi leti na kubanskem otoku Pines igral uspešnice britanskih The Rolling Stones, je koncert nemudoma prekinila kubanska vojska, piše tiskovna agencija Reuters.
A časi se spreminjajo in nocoj bo legendarna britanska skupina, ki deluje že 54 let, odigrala brezplačni koncert pred 400.000 ljudmi, kar je še eno znamenje otoplitve odnosov med Kubo in Zahodom. Stonesom in njihovemu prvemu nastopu na Kubi je kot predskupina, kakor kroži šala, pot pred nekaj dnevi pravzaprav odprl že ameriški predsednik Barack Obama s svojim zgodovinskim obiskom Havane.
»Čas spreminja vse,« je po prihodu skupine na havansko letališče preprosto povedal frontman skupine Mick Jagger, ko so ga novinarji vprašali o nekdanji prepovedi njihove glasbe na Kubi.
Foto: Ivan Alvarado/Reuters
The Rolling Stones bodo z nocojšnjim koncertom končali turnejo po Južni in Srednji Ameriki, v okviru katere so med drugim prvič obiskali Čile, Urugvaj, Peru in Kolumbijo.
Glasba sovražnikov
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je kubanska oblast zavračala vse, kar je dišalo po zahodnem, tudi glasbo. A skupina Los Kent je imela srečo in se pred 50 leti ni znašla v popolni nemilosti. Kljub strogi obravnavi dogodka ji namreč oblast ni zaplenila inštrumentov in ta je svojo »glasbeno kariero« nadaljevala v »podzemlju« – po domačih zabavah. Dovoljenje za svoje delovanje je dobila šele leta 2000.
A drugi kubanski bendi, ki so pred desetletji gojili ljubezen do rokenrola in zahodne kulture, niso imeli takšne sreče. Mnogi so morali zaradi svojih »ideoloških deviacij« na prisilno delo. Tiste čase je namreč kubanska oblast tovrstno glasbo označila za glasbo sovražnikov, na seznamu prepovedanih izvajalcev pa so se poleg Stonesov med drugim znašli še The Beatles in Elvis Presley.
Zahodna glasba je bila na Kubi nekoč praktično nedostopna. Da jo je mladostnik na Kubi poslušal, je moral do nje priti po različnih kanalih. Danes 66-letni Carlos Carnero je, kakor je povedal za Reuters, stik z njo vzpostavljal s poslušanjem kratkovalovnih floridskih radijskih postaj in piratskimi kopijami plošč, ki so jih na otok na skrivaj tihotapili otroci diplomatov in mornarji.
Od cenzure glasbe do spomenika Johnu Lennonu
Sir George Martin, glasbeni producent skupine The Beatles, oktobra 2002 ob spomeniku Johna Lennona v Havani. Foto: Rafael Perez/Reuters
Časi so se spreminjali in desetletja pozneje je tedanji kubanski voditelj Fidel Castro obžaloval cenzuro zahodne glasbe. Ob dvajseti obletnici smrti Johna Lennona, 8. decembra 2000, je namreč dal v Havani postaviti spomenik v čast velikemu glasbeniku. »Svoje mladosti kljub vsem težavam ne bi menjal za današnjo,« trdi Carnero in to podkrepi s tem, da so takrat vse počeli z veliko predanostjo in da jih ni moglo pri tem nič ustaviti.
