Brane Piano, kultura
Po odprtju pregledne razstave o opereti, mednarodnega muzeološkega simpozija ter po izvedbi kratke operete Usanjano življenje mladega slovenskega skladatelja Leona Firšta se je slovensko zastopstvo vrnilo iz bavarske operetne prestolnice Eggenfelden ob reki Rott.
S tem so se začele priprave na tretji, sklepni del evropskega projekta Jumum – Youth, Music & Museum, mednarodnega znanstveno-umetniškega sodelovanja, ki ga financira evropska komisija. Pomembno vlogo pri tem imata Muzej novejše zgodovine Celje (MNZgC) in Hiša kulture Celje (HKC). Jumum se bo zato aprila sklenil prav v Celju.
Glasba kot muzejski predmet
Prejšnji konec tedna je simpozij Glasba kot muzejski predmet na Bavarsko pritegnil ugledne muzeologe in muzikologe iz Nemčije, Avstrije in Slovenije. Nosilec projekta Jumum je sicer solnograški Bad Ischl kot pomembno evropsko operetno središče, v njem sodelujeta še operetni Theater an der Rott iz Eggenfeldna in Mazowiecki Teatr Muzyczny iz Varšave. Najpomembnejši vsebinski del projekta je bil v rokah slovenskih MNZgC in HKC, ki sta pripravila eno najbolj obširnih razstav o zgodovini operete v Evropi doslej.
Razstava Operette!, ki so jo spremljale številne mladinske delavnice in seminarji, je bila najprej, od lanskega julija do novembra, na ogled v Bad Ischlu. V Eggenfeldnu bo odprta do začetka aprila, ko se bo preselila v Celje, kjer bodo ponovno uprizorili Firštovo opereto. Razstava poleg zgodovine operete predstavlja štiri operetne ustvarjalce – avstrijskega skladatelja Franza Lehárja, nemško baletko in koreografinjo Helgo Hemale Fischer, poljskega tenorista Jana Kiepuro in slovenskega skladatelja Marjana Kozino, avtorja Majde, prve slovenske radiofonske operete. V Celju bo pod naslovom Obrazi operete dopolnjena s pregledom operetnega dogajanja na naših tleh, ki je nastalo v sodelovanju z obema nacionalnima opernima hišama.
Za Jumum so bile napisane štiri kratke operete. Za slovensko, torej Firštovo Usanjano življenje, je libreto spisala Anja Ivakić po Borgesovi predlogi. Lani v Avstriji in pred kratkim v Nemčiji je predstavo v izvedbi kvinteta Gamma, komorne zasedbe Orkestra HKC ter sopranistke Tanje Rupnik, tenorista Matjaža Stopinška in basista Slavka Sekuliča vodil dirigent Simon Dvoršak.
Nove muzejske vsebine
Direktorica MNZgC Tanja Roženbergar Šega pravi, da se je celjski muzej v projektu Jumum soočil s popolnoma novo vsebino, kar jim ob izkušnjah po prenovi iz nekdanjega muzeja revolucije, uspešnem delovanju otroškega muzeja in ob skrbništvu za Malo šolo muzeologije ni povzročalo težav, temveč privlačen strokovni izziv. Pomemben poudarek razstave, katere avtorji so Andreja Rihter, Gregor Deleja, Matija Kovač in vrsta sodelavcev iz sodelujočih mest in kulturnih ustanov, so zlasti spremljevalne delavnice in didaktična gradiva za mlade, s čimer jim želijo približati po krivici zanemarjeno umetniško zvrst, ki med mladimi danes ni niti dovolj znana niti posebej priljubljena. Roženbergar Šegova dodaja, da z razstavo nadaljujejo svojo usmeritev »stopiti izven muzejskih zidov, tako fizično kot virtualno, biti dostopen in mobilen«.
Leon Firšt (1994), po osnovni glasbeni izobrazbi klarinetist in tolkalist, je začel skladati že
v osnovni šoli, doslej pa je bilo
v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem izvedenih že več kot dvajset njegovih del komorne in orkestralne glasbe. Njegova kratka opereta Usanjano življenje tipologiji in stereotipiji klasične operete ne ustreza povsem, vendar iz operetne tradicije črpa dramaturgijo besedila in arhitektoniko glasbe. Poslušalca popelje od uverture, arij, dueta, prek mediger, ki dopuščajo tudi koreografsko svobodo, do finala. Tudi zgodba ni ravno operetna, saj se libreto Anje Ivakić po predlogi Borgesovih Okrogličastih razvalin dogaja v sanjah mladega Sanjalca, ki si želi v realni svet prenesti popolno žensko, Evo. Tri glavne osebe vodijo trije glasbeni motivi, ki se spogledujejo z melodiko muzikala, zaplete dramskega trikotnika pa poudarja ritmika tanga, ki izhaja iz osnovne inštrumentalizacije dela, namenjene tango kvintetu, dopolnjenemu z godalnim kvartetom in s tolkali. Solistične vokalne dele dopolnjujejo virtuozni vložki kvinteta, kvartet in tolkala pa harmonsko in ritmično dopolnjujejo osnovo.