Tiskane izdaje
V slovenski filharmoniji vse po starem. Direktor je že tretjič blokiral revizijo, ki jo hoče izvesti ministrstvo, le-to pa se pripravlja na mesec julij, ko naj bi prišel novi direktor. Za začetek so se lotili sprememb ustanovitvenega akta zavoda. Vendar so v zvezi z vsebino precej skrivnostni.
Na vprašanje, ali bo sledila stavkovnim zahtevam orkestra (med drugim želijo več predstavnikov zaposlenih v svetu zavoda, pristojnost orkestra pri izbiri dirigenta ...) pojasnjujejo le, da imajo skladno z zakonodajo zaposleni pravico do tretjinskega članstva v svetu zavodov. Zato ni razlogov, »da predlogu ne bi ugodili«.
»So pa nižji, kakor izguba donacij in sponzorstev naših partnerjev, ki so naveličani razdiralne muhavosti stavkajočih. Poslovna škoda in posledice le te se bodo po obširnejši analizi analitično opredelile in ovrednotile. Vsaka borba namreč na koncu izstavi račun. In ta bo najdražji doslej.«
Damjanovič je prepričan, da prek stavke filharmonikov sindikati dokazujejo svojo moč do ministrstva za kulturo. Sviz (sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture) je ravno prejšnji teden podal ogorčeno izjavo, v kateri poziva ministra, da poseže v dogajanje, ker so razmere na Kongresnem trgu »nevzdržne«. Kaj natanko s tem mislijo, ko pa zaposleni ves čas zatrjujejo, da delajo, vadijo, koncentrirajo normalno?
»Da direktor Damjanovič z orkestrom praktično ne komunicira, maestro Lajovic pa vztraja pri položaju šefa dirigenta, čeprav je velika večina članov in članic orkestra prepričana, da pri vodenju ni in ne more biti uspešen. Je mogoče trditi, da so – ob teh dejstvih – razmere vzdržne,« pravi generalni tajnik Branimir Štrukelj.
V Svizu tudi zavračajo trditev, da stavka še traja. »Izvedena je bila prvega januarja in se je tisti dan tudi končala. Je pa res, da je orkester po srečanju z dirigentom Lajovicem prejšnji ponedeljek, ki je zavrnil predlog orkestra, da se dostojno razidejo, sklenil, da bo glasoval o novi stavki, ki bo trajala od 27. do 31. marca.«
Toda kaj ima sindikat s stavko, ki v ničemer pravzaprav ne uresničuje ekonomsko socialnih zahtev? Sindikalna stran razmišlja drugače; da so stavkovne zahteve vezane na uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov, ki izhajajo iz dela. V podrobnosti ne gredo, potrdijo pa, da je velika večina članov in članic orkestra SF včlanjenih v SVIZ.
Predstavniki Sviza so se menda tudi dvakrat sestali z ministrom za kulturo na to temo, o čem natančno so govorili, ne izvemo. So pa nazorni v pojasnilu, kdo je glavni problem. Direktor filharmonije! Ker je v ospredje postavil izključno svoj interes, da ostane na položaju. »Namesto da bi vse sile usmeril v razreševanje konflikta med dirigentom in orkestrom, poskuša na sodišču dokazovati nezakonitost novoletne stavke.
Od decembra lani do začetka februarja je Slovenska filharmonija odvetnici Maši Podkonjak Korošec, ki je vložila tožbo o nezakonitosti stavke, nakazala 13.400 evrov,« še pristavijo in dodajo, da za gostovanja praktično nikoli ni denarja, »čeprav so za umetniško rast orkestra ključna«. Katera gostovanja, kam, kako in predvsem – s čigavim povabilom –, ne pojasnijo.
Dve pravni mnenji
Spremljanje stavke in nestavke v SF bi se zunanjemu opazovalcu lahko zazdelo zelo operetno, vsekakor melodramatsko, pospremljeno z usodnimi zasuki. Iz sodbe in sklepa upravnega sodišča ob tožbi SF proti ministrstvu za kulturo zaradi ponovne revizije poslovanja 2013–2016, ki ji je sodišče konec prejšnjega meseca ugodilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek, je razbrati nekaj imenitnih dejstev.
Sklep o reviziji, za katerega je tožnik navajal, da je nezakonit in posega v njegovo avtonomijo, je sodišče odpravilo, ker ni imel predpisanih delov odločbe po Zakonu o upravnem postopku, z njim je bilo tudi poseženo v pravico SF do samostojne izbire revizorja.
V obrazložitvi je sodišče zapisalo, da je tožena stranka, Republika Slovenija, v sklepu o ustanovitvi javnemu zavodu SF pač priznala avtonomijo. Revizijo poslovanja lahko ustanovitelju predlaga svet zavoda, revizija brez pobude iz zavoda torej ni mogoča.
Nadaljevanje obrazložitve je poučno: SF se ne financira iz proračuna, ampak iz drugih virov, zakon o zavodih pravi, da javni zavod »pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov.« Revizija bi posegla tudi v sredstva, pridobljena na trgu.
Na spletni strani IUS-INFO je 3. februarja dr. Andraž Teršek, ustavnik in univerzitetni učitelj na Univerzi na Primorskem, objavil premišljanje o dokazljivosti delovanja oziroma ravnanja v javnem interesu in ugotovil: »Zgolj z mnenjem o neustreznem dirigentstvu in preslabem vodenju SF še ni mogoče utemeljiti javne drže glasbenikov kot ščitenja javnega interesa, prav tako pa s tem še ni mogoče utemeljiti stavke.«
Prepričan je namreč, da bo »samo stavko, ob morebitnem reševanju zapleta pred sodiščem, dokaj težko utemeljiti kot upravičeno,« to pa je utemeljil z argumentacijo, v kateri navaja, da bi morale biti kršitve delavskih pravic konkretne, prav tako bi morala biti ravnanja dirigenta in direktorja konkretizirana.
Stavke v SF se je v reviji Pravna praksa (10. februar) lotil tudi prof. dr. Janez Novak, upokojeni vrhovni sodnik: ugotavlja, da so nekatere zahteve nezakonite, ker presegajo okvire iz določbe Zakona o stavki. Zahteva po odstopu direktorja je nedorečena in strokovno nejasna, enako zahteva po prekinitvi sodelovanja z dirigentom, tudi zahteva po odstopu članov Sveta SF sodi sem.
Zahteve, ki zadevajo razporejanje delavcev, so po Novakovem mnenju »zahteve, ki se nanašajo na uveljavljanje individualnih pravic in obveznosti delavcev, kar ne more biti predmet stavkovnih zahtev in v zvezi s tem stavka ni dovoljena.«
Novakov sklep je zato tak: »Če so podatki, ki so v zvezi s stavko v SF dostopni v javnih občilih in internetu, točni in če imajo značaj dejstev, ki bi bila podlaga za sodno odločanje, potem so stavkovne zahteve nezakonite, kar pomeni tudi nezakonitost stavke. Če upoštevamo sodno prakso, je za nezakonitost stavke dovolj, da je nezakonita le ena od (petih) stavkovnih zahtev.«
