Zasnova nastopa je bilo povabilo umetniškega vodje festivala Godibodi Janeza Dovča Boštjanu Gombaču, naj za zaključek letošnjega festivala, ki je bil deseti po vrsti, pripravi poseben glasbeni večer. Tako je sinoči na Ljubljanskem gradu, kamor se bo prihodnje leto z vrta ljubljanskega Hostla Celica preselil festival Godibodi, potekal ta simbolični prehod.
Boštjan Gombač je klarinetist in pevec, ljubitelj nenavadnih inštrumentov, član zasedbe Katalena ter Sound of Slovenia pa Sound of Slovenia tria, Sound of Slovenia dua in številnih drugih glasbenih projektov. Je tudi letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za svojo glasbeno dejavnost, ki presega lokalnost in je hkrati njej srčno zvesta.
Tako je na poletni solsticij pripravil glasbo, ki je zvenela precej drugače, kot smo od njega vajeni. Prej je iz njegove godbe, ki je bila praviloma zelo eklektična, tako ali drugače odzvanjala ljudskost naše in tujih godb. Tokrat pa je pripravil prav tako eklektičen zvočni večer, vendar pa je iz godbe puhtela urbanost in tesnoba sedanjosti. Za basedila, ki jih je uglasbil, je prosil dramaturga in profesorja filozofije, prevajalca, stand-up komika, ženo režiserko ter še nekaj besedilopiscev. Ti so pripravili prav tako eklektične zapise o naši sodobnosti, ki jih je, tudi žalostne, znal Gombač hudomušno odrecitirati ali odpeti.
Ker mu je besedil, ki jih še ni odel v glasbo, ostalo kar nekaj, je obljubil, da to ni prvi in zadnji nastop te zasedbe, temveč začetek nove glasbene (z)godbe. Končni rezultat naj bi bil tudi njegov avtorski prvenec v obliki albuma.