Drugi prihod pridigarja ljubezni

Jazzovski pevec Gregory Porter bo danes v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma predstavil svoj novi album.

Objavljeno
21. april 2017 20.26
Tina Lešničar
Tina Lešničar
Gregory Porter spada v tisto kategorijo glasbenikov, ki bi lahko prepevali naslove iz telefonskega imenika, pa bi jim občinstvo še vedno z zanimanjem prisluhnilo. Z žametnim baritonom in karizmo pridigarja, ki razširja resnico­ v ljubezni, je pridobil na svojo stran zveste privržence po vsem svetu. Danes se z novim albumom v razprodano Gallusovo dvorano Cankarjevega doma vrača k nam po treh letih.

Takrat je na 55. Jazz festivalu Ljubljana z repertoarjem s svojega tretjega albuma Liquid Spirit povsem omrežil polne Križanke. Vmes je z grammyjem nagrajeni album prodal v milijonski nakladi,­ zato ni presenetljivo, da slovensko občinstvo ob njegovem drugem prihodu pričakuje karizmatičnega pevca, ki ga navdihujejo materine pridige, v razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Skoraj štiridesetletni nekdanji igralec ameriškega nogometa je pred časom kot strela z jasnega izstopil iz anonimnosti in postal globalna zvezda in glavna atrakcija (jazz) festivalov po svetu. S prezenco, ki je izražala skromnost, globoko spoštovanje do glasbenih korenin, iskrenim nasmeškom ter neizpodbitnim, prirojenega soula polnim pevskim talentom je predstavljal danes redko vrsto vokalistov.

Uresničene sanje

Naj zaživi svoje sanje in postane pevec, mu je na smrtni postelji prišepnila mama, pridigarka, ki je v Bakersfieldu v Kaliforniji sama preživljala osem otrok. Šele leto dni po njeni smrti se je spomnil teh besed in začel hoditi na jam sessione. Glasba mu je pomagala iz globoke žalosti ob izgubi matere in obupa po poškodbi, zaradi katere je zapravil športno ­kariero.

Ko je za četrti album Take Me to the Alley (izdan pri založbi Blue Note) prejel svojega drugega grammyja v kategoriji najboljši vokalni jazzovski album, so se kritiki in recenzenti spraševali, kaj je ključ za njegov meteorski uspeh, da se je nenadno iz jazzovskega vokalista prelevil v mainstreamov­sko atrakcijo in kurioziteto. »Gospel ni ravno prva izbira, ko meriš na široko publiko,« je razmišljal kritik Guardiana. Še posebej, če se na novem albumu vrstijo umirjene, sentimentalne balade, o katerih se zdi, da se skoraj prelivajo druga v drugo.

Protiutež in več ostrine vneseta skladbi Fan the Flames in French African Queen. Prva je nastala ob protestih v Fergusonu in je nekakšna budnica, poziv k nenasilnemu uporu, naj zatirani dvignejo v zrak stisnjene pesti – a naj bodo prijazni (Raise your fist in the air and be sweet). Druga pa opeva bratstvo med temnopoltimi na evropskih in ameriških tleh. V drugih skladbah se Porter drži svoje teme – ljubezni, ki jo v osebnoizpovednih poetičnih besedilih, s pripadajočimi harmonijami, ki zavijajo besede v specifično atmosfero, iskreno izkazuje materi, ženi, sinu in nekdanjim simpatijam. Do slednjih je strasten, do soproge predan, do matere spoštljiv in do sina ljubeče pokroviteljski.

Glas je orožje

A ne glede na »žametnost« atmosfere, ki jo ustvarja, Porterjev glas vedno vsebuje nekakšno skrivnostno, temačno sestavino. Glede na njegovo težko otroštvo, ki so ga zaznamovali očetova odsotnost (šele po njegovi smrti je izvedel, da je bil dober pevec), revščina in rasizem, je njegova drža, ki pridiga odpuščanje in ljubezen, dokaj zmerna. Ko je odraščal, je bila družina Porterjevih v belski soseski večkrat tarča rasističnih izpadov. Skozi okna so jim metali steklenice, napolnjene z urinom, melone, lubenice in na trati pred hišo zakurili križ, je pevec povedal za Independent. Njegovega brata so belci ustrelili, ker je hodil po njihovi strani mesta.

Včasih so bratje Porter že s korpulentno zunanjostjo predstavljali grožnjo s strahom nahujskanim belcem. Neprijetne situacije se je Gregory naučil gladiti z glasom. »Vedno, ko sem stopal po ulici za kakšno žensko ali vstopil v trgovino, sem prepeval kakšno inteligentno pesem. Kriminalec, ki te bo vsak čas lopnil po glavi, že ne bi prepeval,« je povedal za New York Times. Tako je glas postal njegovo orožje, s katerim se je nekdaj ubranil nasprotnikov, danes pa z njim širi ljubezen in osvaja srca ­poslušalcev po svetu.