Princ na vijoličnem konju

Prince: Nenadna smrt še ene glasbene ikone, ki je za sabo pustila zgodbo, polno skrivnosti.

Objavljeno
22. april 2016 18.48
Robert Loboda
Robert Loboda

Glasbeni svet je pretresla še ena nenadna smrt glasbene ikone. V četrtek so namreč v dvigalu njegovega studia Pasley Park našli neodzivnega 57-letnega glasbenika, producenta, avtorja in igralca Princa, ki je s skladbami Little Red Corvette, Purple Rain, Kiss ali U Got the Look definiral glasbo osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Prince Roger Nelson
velja za glasbenega genija, saj je svojo prvo pesem napisal pri šestih letih starosti, svojo prvo ploščo For You iz leta 1978 pa je napisal, aranžiral, zapel in na njej odigral vseh 27 instrumentov povsem sam.

V ZDA je plošče prodajal v platinastih nakladah, za preboj drugod po svetu pa mu je leta 1984 pomagal napol avtobiografski glasbeni film Purple Rain (Škrlatni dež), v katerem je odigral glavno vlogo, istoimenski album z glasbo iz filma pa se zavihtel na prvo mesto lestvice Billboarda.

Za ploščo je prejel dva grammyja, za glasbo iz filma pa oskarja. Na ameriških glasbenih nagradah je takrat premagal tudi ploščo Thriller Michaela Jacksona. Škrlatna, vijolična barva je bila njegov zaščitni znak.

Med Jacksonom in Madonno

To je bil začetek njegovega najbolj komercialno uspešnega obdobja, ko se je na vrhovih lestvic izmenjeval z Jacksonom in Madonno, vsem pa se je v spomin poleg melodij, ki kar niso hotele iz spomina, vtisnil tudi s pisanimi videospoti, v katerih je svoje odrske akrobacije izvajal s kitaro in v visokih petkah, v spotih pa so ga vseskozi obkrožale lepotice.

Tudi v svojih spremljevalnih skupinah Revolution ali New Power Generation je imel rad ženske instrumentalistke, nazadnje pa je njegovo spremljevalno skupino 3rd Eye Girl sestavljal trio lepotic. Seveda so stolpce tabloidov skozi vsa leta polnile njegove ljubezenske afere z estradnicami, kot so Madonna, Carmen Electra, Kim Basinger in številne druge, ko pa se je ustalil in poročil s svojo spremljevalno vokalistko Mayte Garcia, ju je doletela nesreča, saj se je njun sin Boy Gregory rodil z boleznijo in umrl po enem tednu.

Sredi devetdesetih let je komercialni zamah začel jenjati. Ne pa tudi kreativni, saj je v 35-letni karieri izdal kar 39 studijskih albumov, že desetletja pa obstaja mit o velikanski količini posnetih, a še neizdanih skladb. Veliko je pisal tudi za druge izvajalce, med najbolj znanimi pa sta skladbi Manic Monday ženske skupine The Bangles in balada Nothing Compares 2 U irske pevke Sinéad O'Connor.

Tudi on je bil eden tistih, ki je bil v stalnem boju z glasbeno založbo in glasbeno industrijo nasploh. Založba Warner Bros. ga namreč ni hotela izpustiti iz svojih krempljev, Prince pa jim je odgovarjal z namerno slabimi ploščami in tudi spremembo svojega imena v znak.

Žal pa je prav dokončna osvoboditev izpod jarma založbe zanj pomenila komercialni zaton. K temu je pripomoglo tudi to, da se je umanil iz javnosti in redko dajal intervjuje. Leta 2001 je pristopil k Jehovim pričam, kar ga je vspodbudilo k delovanju v lokalni skupnosti, občasno pa je svoja prepričanja delil tudi tako, da je trkal po vratih naključnih domov. Stik z oboževalci je ohranjal bolj s stalnimi, dostikrat nepotrebnimi izdajami plošč in rednimi koncertnimi turnejami, saj so njegovi koncerti veljali za pravo eksplozijo energije in glasbene virtuoznosti.

Nedokončani spomini?

Žal v zadnje četrt stoletja ni izdal veliko uspešnih singlov in skladb, ki bi se vtisnile v spomin. Je pa še prejšnji teden navduševal oboževalce na dveh solističnih koncertih v Atlanti, saj je bil sredi turneje, na kateri je svoje uspešnice preigraval sam s klavirjem. V slopu te turneje so bili že napovedani datumi za evropski del, a je ta del turneje preložil zaradi terorističnih napadov v Parizu.

Na zadnjem koncertu je zaigral tudi pesem »Heroes« prav tako nedavno preminule glasbene legende Davida Bowieja. Nato se je v javnosti pojavil še enkrat, prejšnji petek na plesni zabavi, kjer sicer ni nastopal, je pa pokazal svojo novo kitaro in klavir, prisotne pa je nagovoril z besedami: »Počakajte še nekaj dni, preden začnete zapravljati svoje molitve zame!«

Letos je najavil, da piše memoare, ki naj bi z naslovom The Beautiful Ones izšli prihodnje leto. Pisati naj bi jih začel pred kakšnim mesecem in do tragičnega četrtka napisal 50 strani. Glede na to, da je knjigo pisal s pomočjo brata Dana, še vedno obstaja možnost, da bomo njegovo zgodbo, sicer polno skrivnosti in ugibanj, nekoč le brali.