Prvi Slovenski teden glasbe

Izobraževalni glasbeno-kulturni dogodek s pestrim programom se bo čez slab mesec ­pričel na več lokacijah.

Zdenko Matoz, kultura
čet, 23.02.2012, 06:00
Organizatorji

Organizatorji dogodka so v glasbenem poslu in njegovih različnih segmentih že dlje časa. Maša Pavokovič je izvršna producentka, Andrej Sevšek in Žiga Klančar sta producenta glasbenega programa, Urška Majdič skrbi za produkcijo in promocijo, Matic Majcen je strokovni sodelavec za videodelavnice in videoprogram, Bojan Rojko je zadolžen za odnose javnostjo in promocijo, Julija Travančič pa je vodja financ. Eden izmed osrednjih ciljev Slovenskega tedna glasbe je privabiti čim več glasbenih producentov in novinarjev iz Slovenije in tujine, ki naj bi prispevali k večji (predvsem mednarodni) prepoznavnosti slovenske glasbe.

Slovenski teden glasbe je pri nas pionirski projekt po vzoru podobnih odmevnih tujih glasbenih dogodkov in konferenc, kot so Kanadski teden glasbe, Nizozemsko jazz srečanje, festival Waves Vienna, Berlinski teden glasbe in drugi. Usmerjen bo predvsem v podporo domači glasbi in glasbenikom ter njihovo promocijo tudi prek povezovanja s partnerji iz tujine.

Glavni cilji dogodka so informiranje in motiviranje delujočih na glasbenem področju ter mednarodna promocija slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Namenjen je izvajalcem (glasbenikom, didžejem), glasbenim menedžerjem, organizatorjem glasbenih prireditev, predstavnikom klubov, glasbenim distributerjem, producentom, festivalskim producentom, režiserjem videospotov in slovenskim ­medijem.

Mateja Koren, direktorica Slovenskega tedna glasbe, poudarja, da si želijo pomagati glasbenim izvajalcem, ki se razvijajo, pri prodoru v tujino. »Pomagati jim želimo s promocijo, delavnicami, da spoznajo nekaj ključnih ljudi v mednarodnem glasbenem poslu, ki vplivajo na to, kdo bo nastopal na določenih festivalih v tujini. Skrajni čas je, da začnemo dobro in kakovostno slovensko glasbo promovirati v tujini.« In še: »Za nastanek in razvoj omenjenega dogodka je najpomembnejša podpora Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (Sigic), ki smo mu predstavili idejo in so jo podprli. Že na začetku sta nas podprla še British Council in Sazas.«

Na vprašanje, kaj lahko od Slovenskega tedna glasbe pričakujejo glasbeniki in kaj občinstvo, Korenova odgovarja, da se glasbeniki lahko veliko naučijo, denimo, kako narediti letni načrt delovanja, kako posneti kakovostni videospot za malo denarja, kako sestaviti dobro gradivo za medije in občinstvo, ter dobijo vpogled v zanimive domače glasbene pojave.

Delavnice

Izvršna producentka Maša Pavokovič meni, da je pomemben del projekta izobraževanje vseh v glasbenem poslu, od glasbenikov, promotorjev, organizatorjev koncertov do glasbenih novinarjev. Povabili so tako tuje kot domače goste, ki bodo na delavnicah z udeleženci delili svoje znanje. Ti se bodo seznanili z delovanjem slovenskih glasbenih institucij in s trenutnim dogajanjem na domači in tuji glasbeni sceni, z glasbenim novinarstvom, z organiziranjem koncertov, odnosi z javnostjo ter z vizualno podobo glasbe, pa tudi s tem, kako s prvimi koraki do širše prepoznavnosti. Delavnicam bodo ob večerih sledili koncerti.

Tradicija

V Sloveniji je bilo doslej kar nekaj uspešnih glasbenih sejmov. Med njimi najdlje vztraja Tresk, ki ga organizira Radio Študent, vendar ima omejen doseg. Doslej taka večja sejemska srečanja niso imela nadaljevanja. Korenova pravi, da gre tokrat za precej bolj ambiciozno zastavljen program.

»Pomembno je, da se odpiramo navzven na mednarodni ravni, ne da bi zanemarili lokalno sceno. Za večerne koncerte so izbor nastopajočih opravili predstavniki mednarodnih glasbenih festivalov iz tujine, hrvaškega Terranea, madžarskega Szigeta, srbskega Exita ter avstrijskega Waves Vienna. Glasbo slovenskih izvajalcev so poslušali pod šiframi in na podlagi slišanega izbrali glasbenike, ki so po njihovem mnenju potencial za širše območje. Prejeli smo več kot sto prijav, med njimi izbrali petnajst izvajalcev, ki bodo nastopili na Slovenskem tednu glasbe.«

Program

Izvajalci se bodo med 21. in 
24. marcem predstavili na štirih prizoriščih: Kino Šiška, K4, Gala hala in Orto bar. Lahko bomo slišali naslednje skupine: Barely Modern, Beatmyth, Dandelion Children, Dežurni krivci, Hex, Last Day Here, London, Mojcart, Neomi, Noctiferia, The Tide, Toronto Drug Bust, ŠKM banda, Torul in Werefox.

Direktor British Councila James Hampson je poudaril, da je slovenska glasba povsem primerna za preseganje meja in lahko postane tudi pomembna izvozno usmerjena gospodarska dejavnost, ki lahko doma zaposluje vse več ljudi.

Glede na to, da glasbeni posel obsega velik del britanskega gospodarstva, je v teh finančno negotovih časih pomembno spodbujati dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, zato bodo britanski predstavniki iz glasbenega posla – glasbena novinarja 
Si Hawkins in Tim Copper ter Daniel­ Miller, direktor založbe Mute, ki je tudi založba skupine Laibach – na predavanjih svoje znanje in izkušnje delili s slušatelji.

Prvo izdajo Slovenskega tedna glasbe bo 25. marca v ljubljanskem Kinu Šiška sklenil večer Rock Otočca z domačo skupino Adam, italijansko funky ska zasedbo Passogigante, ki bo nastopila na letošnjem Rock Otočcu,­ srbsko skupino S.A.R.S., vrhunec večera pa bo nastop britanske zasedbe The Subways, zvezdnikov lanskega Rock Otočca.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se