Tiskane izdaje
Ste ena redkih slovenskih glasbenic z dvojno kariero, glasbo za odrasle in za otroke. Sčasoma so vsi otroci odrasli ...
Neca Falk: Verjetno je bila edina moja 'otroška' kaseta Pika poka (1985) s pesmimi Lili Novy in glasbo Andreja Pompeta. V vseh drugih projektih je bil avtor besedil Kajetan Kovič in v enem Boris A. Novak, avtor glasbe pa Jerko Novak. Uglasbena poezija ni nagovarjala samo najmlajšega občinstva. Kajetan Kovič je nekoč dejal: ' Maček Muri je za otroke od tretjega do devetdesetega leta.' In zdaj, po tridesetih letih, sta maček Muri in muca Maca dokazala prav to. Da sta junaka vseh generacij, da sta vezni člen, ki povezuje najmlajše z njihovimi dedki in babicami. Glasba danes deluje prav tako sveže kot pred tridesetimi leti, ko je bila posneta in je predstavljala 'čisto nov pogled' na glasbo, ki naj spremlja najmlajše in njihove starše.
Moje glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje 'za odrasle' sega od balad do zahtevnih rockovskih interpretacij; toda mislim, da sem se bolj našla v umirjenih in pripovednih izvedbah dobrih besedil.
Vaši projekti so eni najboljših, kar so jih doživeli naši otroci. Te pesmi so gotovo močno oblikovale tudi glasbene okuse zdaj odraslih oseb.
Neca Falk: Ko je Mačja godba koncertirala že skorajda povsod, na vseh šolah, vaseh, mestih, je nekoč prišlo 'nespodobno' povabilo, da bi koncertirali še v Rdeči ostrigi ob desetih zvečer. Koncert je bil nabito poln mladih med osemnajstim in dvaindvajsetim letom. Pesmi so peli z nami in ko smo končali, so dejali: Še enkrat zapojmo vse pesmi! Takrat sem se zavedla, da je moja prva generacija odrasla. Danes ti mladci in mladenke vodijo na koncerte otroke pa tudi starše.
Koliko je Maček Muri vplival na oblikovanje glasbenega okusa?
Boštjan Narat: Poleg tega, da je izvrstna glasbena in literarna stvaritev, je Maček Muri tudi vodnik po različnih glasbenih zvrsteh in slogih in kot tak čudovito izobraževalno čtivo. Gotovo tudi zame, tako v otroštvu kot kasneje. Še ena stvar je po mojem mnenju ključna za Murija in muco Maco: nikoli ju ne prerasteš, vsaj jaz ju nisem.
Je drugače pripraviti album
Kako je pri novem albumu potekalo sodelovanje s trojico izvrstnih mlajših glasbenikov?
Neca Falk: Sodelovati smo začeli, ko sem bila kot gostja Katalene povabljena, da posnamem skladbo Roka na roko. Takrat sem spoznala Boštjana Narata in druge glasbenike. Če ne bi bilo tega snemanja, ne vem, kdaj bi se vrnila h glasbi. Verjetno bi ostala pri slikarstvu, za kar sem se izšolala.
Je bil generacijski razkorak ovira ali prednost pri sodelovanju?
Boštjan Narat: Predvsem je zelo hitro postal nekaj nepomembnega. Pri skupnem ustvarjanju so precej bolj kot generacija pomembne ustvarjalska in človeška komunikacija ter kompatibilnost. Z Neco glede tega nisva imela težav. Je pa seveda zanimivo tako intenzivno delati z nekom, ki je bil aktivno udeležen v časih, o katerih si sam samo bral.
Besedila in glasbo je napisal Boštjan Narat. Koliko so vam bile te pesmi pisane na kožo?
Neca Falk: Novi album sva z Boštjanom delala dve leti. Moram reči, da sem točno vedela, kaj hočem. Hočem pesmi, ki so nenavadne po obliki in vsebini. Take, ki odpirajo nešteto vprašanj in dajejo še več smiselnih ali nesmiselnih odgovorov. Takih torej, ki se vklapljajo v sedanji čas in so hkrati nadaljevanje preteklosti. Z eno besedo: pisane so mi bile 'na kožo', na dušo, če hočete.
Ste prvič pisali glasbo in besedila za drugega izvajalca, tokrat izvajalko?
Boštjan Narat: V resnici to počnem že ves čas. Pri Sfiltromu in Kataleni so besedila, kadar so bila moje avtorsko delo, peli drugi. Breda Božič, Diana Filipović in v zadnjih letih predvsem Vesna Zornik. Mirno lahko rečem, da sem tega vajen in da se mi to zdi nekaj običajnega.
Narat je posebej prepoznaven kot kantavtor, ima pa tudi precej nenavadno duhovitost.
Neca Falk: Mislim, da take pesmi, kot so na cedeju in v prihodnjih dneh tudi na vinilki Od daleč, lahko napiše samo Boštjan Narat. So duhovite, nenavadne in ko pridajo svoj delež še glasbeniki Boštjan Gombač, Žiga Golob in zvočni mojster Danilo Ženko, postanejo še taki besedni in glasbeni nesmisli humorni. Povedati moram, da smo projekt snemali v živo in da so bila dosnemavanja minimalna.
Glasbeno in aranžmajsko ste bili zadržani, spretno pa ste uporabili zbirko zanimivih glasbil.
Boštjan Narat: Album Od daleč je v bistvu kantavtorska plošča in aranžmaji se ves čas držijo tega koncepta. Vsi trije, ki spremljamo Neco (Boštjan Gombač in Žiga Golob), predvsem ustvarjamo platformo in prijazno okolje, v katerem se lahko ugnezdijo Necin glas, interpretacija in besedila. Kar se tiče glasbil in zvočil, je zanje 'odgovoren' predvsem Boštjan Gombač, ki se je znova podpisal pod celotno zbirko.
Vaš glas je vsa leta nespremenjen. Kako ga negujete?
Neca Falk: Nimam posebnega recepta. Vadim toliko, da glas držim v kondiciji.
