Repetitor - Sporočilo se skriva tudi v tonu

Eksplozivni beograjski trio bo nocoj v Kinu Šiška predstavil tretji album Gde ćeš, ki je izšel pri založbi Moonlee Records.

Objavljeno
20. oktober 2016 11.40
Repetitor
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Nedavno je pri založbi Moonlee Records izšel tretji album Gde ćeš izvrstne beograjske glasbene trojice Repetitor. Baskitaristka in pevka Ana-Marija Cupin, bobnarka in pevka Milena Milutinović ter kitarist in pevec Boris Vlastelica ga bodo zvečer predstavili v ljubljanskem Kinu Šiška. Vlastelica je za Delo odgovoril na nekaj vprašanj.

Med drugim in tretjim albumom ste imeli štiri leta intenzivnih nastopov. Kako so nastajale nove pesmi?

V redkih premorih med koncerti. Od izdaje prejšnjega albuma smo res veliko nastopali po svetu. Vendar na poti nimamo ustreznih razmer za ustvarjanje, saj potujemo v kombiju, ne v razkošnem avtobusu kot rock zvezde v filmih. Zato nam gre pisanje novih pesmi nekoliko počasneje. Ko se za nekaj časa vrnemo domov, imamo končno več časa za vaje in se nam ne mudi. Radi se pošalimo in rečemo, da izdajamo albume le v olimpijskih letih ...

Ste pričakovali takšen odziv na vaš drugi album Dobrodošli na okean in vse, kar je sledilo?

Da in ne. Vedno neskromno pričakujemo, da bomo osvojili vrh sveta, vendar si res nihče ni predstavljal, da bomo tolikokrat nastopili na Kitajskem, v Rusiji, na Baltiku, vzhodni in zahodni Evropi in da bomo zbudili toliko zanimanja v tujini.

Je med obiskovalci koncertov v tujini veliko priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik?

Največ jih pride na koncert v mestih, kjer jih tudi sicer veliko živi, recimo v Münchnu ali Utrechtu. Med občinstvom so večinoma tujci, ki ničesar ne razumejo, vendar tudi nanje naša glasba vpliva enako močno kot na tiste, ki razumejo, kaj pojemo. Sporočilo se skriva tudi v tonu in načinu izvedbe glasbe in koncerta kot tudi v besedah.

Kako se je na vas in vašo glasbo odzvalo kitajsko občinstvo?

Tega se res ne da opisati z besedami. Lahko pa preverite, kako je bilo. Če vnesete v youtube besedi Repetitor in China, boste videli in slišali njihove odzive. Zdi se mi fascinantno, da tam ljudje nimajo tistega evropskega krča, ki nas hromi, kaj, če me bo kdo videl in kaj si bo mislil o meni. Ko se sprostijo, delajo traparije, skačejo in divjajo.

Glede na to, da sem iz prve punkovske generacije, slišim v vaši glasbi veliko zvoka art rock zasedbe Gang of Four. So vam sploh blizu?

Za Gang of Four smo prvič slišali, ko so nas v neki recenziji obtožili, da se preveč trudimo, da bi zveneli kot oni. Zdaj so moja priljubljena skupina, tako po glasbi kot političnih stališčih. Vendar jih kot mulec nisem poznal. V bistvu je ta povezava z nami taka, da so Gang of Four močno vplivali na jugoslovanski novi val, še posebej na skupino Šarlo Akrobata, ki je bila njihova predskupina na koncertu v začetku osemdesetih let. Tako je ta njihov vpliv prišel tudi do nas, prek domačih skupin. V vsakem primeru je to odlična skupina.

Repetitor ste ena najbolj intenzivnih rock skupin svoje generacije na teh naših prostorih. V vaši glasbi se menjuje depresija z neko nagonsko neuničljivo energijo preživetja. Kaže, da Eros na koncu vendarle premaga Tanatosa.

Seveda Eros zmaga. Tanatos nikoli ne sme prevlada v celoti, vendar pa je dobro, da je tu.

Vaš zvok gradite na energiji in zvočnem zidu. To ni nič novega, vendar je nov način, na katerega to naredite. Se vam je to zgodilo spontano ali ste namerno iskali ta zvok?

Nismo ga iskali, niti smo se kdajkoli pogovarjali o tem, kaj bomo igrali. Mi smo začeli skupaj igrati kot popolni začetniki. Nikoli prej nismo igrali s kom drugim, tako da nismo poznali tone, kaj šele, da bi se lahko zmišljevali in igrali kaj drugega, kot pa lahko s tema dvema akordoma.
Ne razumem skupine, ki to počnejo, ko rečejo - »igrali bomo to in to«. Mar ni veliko bolje, da se dobite in začnete igrati, pa kar nastane nastane. Mi smo začeli tako in nastalo je to, kar pač imamo, ta naš zvok. Mislim, da vsak drug način ustvarjanja zelo omejuje. Razumem, da te drugi uvrščajo v ta ali drug glasbeni žanr, ni mi pa jasno, zakaj bi sam to želel.

Pesem Beskraj, s katero ste najavili nov album, mi deluje zelo filmsko ...

Hvala, to so nam mnogi rekli.

Zato mi tudi album Gde ćeš v celoti deluje kot glasba za distopičen film, ki še ni bil posnet. Oziroma ali pa za film, ki ga gledamo vsak dan, kot da ga živimo ...

Lepo povedano, niti mi ne bi mogli bolje povedati. Veseli me, da naša glasba spominja na življenje, pa čeprav distopično.