Requiem na Kongresnem trgu = Rotovnikov glavobol

Kmalu zatem, ko je direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek­ slovesno oznanil program letošnjega poletnega festivala, smo izvedeli, da za spokojno fasado vre. Tisti, ki piše jezna pisma, je Mitja Rotovnik, jedro spora­ med Cankarjevim domom in Festivalom Ljubljana pa je ­najem dvoran.

Gre za dvorane, ki jih je Festival Ljubljana dolga leta julija in avgusta najemal za prireditve, letos pa jih ne bo oziroma bo tam gostoval z eno samo prireditvijo, koncertom Kraljevega orkestra Concertgebouw­ iz Amsterdama 1. septembra ob koncu ­festivala.

Ostale bodo namesto v CD na enem lepših mestnih trgov, na Kongresnem trgu. Med 21. junijem in 8. julijem se bo na njem zvrstilo pet dogodkov; Poletna noč, Verdijev Requiem z Riccardom ­Mutijem in nastop slovite mezzosopranistke Elīne Garanča.

Odpoved najema bo Cankarjevemu domu povzročila veliko materialno škodo, opozarja direktor Mitja Rotovnik. »Programski strategiji Cankarjevega doma in Festivala Ljubljana sta bili dolgo usklajeni. Julij in zadnjih deset dni avgusta so bili v Gallusovi dvorani vedno 'njihovi', zato smo imeli zaposleni v CD takrat kolektivni dopust, izvajala so se tudi vzdrževalna dela ter prenove dvoran in preddverij.

Svojega programa v Gallusovi dvorani v tem terminu nismo imeli, celo z jazz festivalom julija smo vedno gostovali v Križankah. Za nas je bilo bistveno, da so imeli zaposleni delo in da je Festival plačeval stroške dejanskega obratovanja Gallusove dvorane, kot smo jih mi za Križanke. Eni in drugi sicer mislimo, da drug drugemu plačujemo preveč, toda pogodbe so bile vedno podpisane v roku, zneski pa obojestransko poravnani.«

Letos se je zaradi spremenjene programske strategije Festivala in kriznih finančnih razmer zgodila odpoved vseh rezerviranih terminov za julij in avgust, ena tudi za junij. V dveh ključnih poletnih mesecih Festival tako ne bo izvedel niti ene prireditve v Gallusovi dvorani.

Za CD je sprememba precejšen problem, saj so s prihodkom od oddaje dvorane poravnali stroške dela zaposlenih v razmerju, ki ga ne zagotavlja ministrstvo za kulturo. Problem je tudi načelen, razen v Galeriji CD julija in avgusta ne bo programa.

Škoda v višini več kot sto tisoč evrov

Po Rotovnikovih besedah se škode ne da izračunati čez palec, dejstvo pa je, da je bila lani cena za šest Festivalovih prireditev, ki so bremenile Gallusovo dvorano štirinajst dni, 130.000 evrov brez DDV. Tega denarja torej letos CD ne bo dobil. Za plače zaposlenih pa morajo vsak mesec na trgu zaslužiti 112.000 evrov, ker ministrstvo za kulturo krije plače le v višini 64,8 odstotka.

Zakaj takšna odločitev Festivala Ljubljana, Rotovnik samo ugiba. Morda si želi župan Ljubljane aktivirati Kongresni trg kot uprizoritveno prizorišče. Morda je problem tudi ta, da polovično plačilo najema Gallusove dvorane CD prehudo bremeni aktualne finančne možnosti Festivala Ljubljana. A Rotovnik opaža, da denar očitno vseeno je, saj je Festival razpisal mednarodni natečaj za novo tehnologijo ureditve zvočne in ­videopodobe Kongresnega trga.

Po Rotovnikovem mnenju bi bil denar smotrneje porabljen, če bi modernizirali tonsko tehniko v Križankah, ki je tako slaba, da je za njihov jazz festival neuporabna. Generalni problem v ozadju je po Rotovnikovem mnenju ta, da mesto noče imeti enotne strategije kulturnega razvoja.

Oziroma – strategijo ima, a ta vključuje le mestne kulturne institucije in pobude, požvižga pa se na dejstvo, da v mestu živi in deluje tudi cvetober nacionalnih kulturnih zavodov, med njimi tudi CD.

Prilagajanje kriznim razmeram

Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek odgovarja, da so se za odpoved rezervacij odločili zaradi sprememb v programu festivala, zaradi prilagajanja krizni situaciji pa tudi zaradi želje približati vrhunsko kulturo čim širšemu občinstvu. Cena najema dvoran v CD je seveda zanje previsoka.

Z Mitjo Rotovnikom so se zadnjih 22 let poskušali pogoditi za nižjo ceno, vendar so bili vsakič ne­uspešni. Cene za novo ozvočenje in tehnologijo ureditve zvočne in videopodobe Kongresnega trga nam ni povedal, ker razpis za ta projekt še ni končan, financiral pa se bo iz sredstev Festivala Ljubljana.

In kaj na vse to pravita kulturno načelništvo Mestne občine Ljubljana in ministrstvo za kulturo? Vodja oddelka za kulturo MOL Mateja Demšič pravi, da znašajo sredstva MOL za financiranje Festivala Ljubljana za leto 2014 1.733.473 evrov.

Dodatnega denarja za novo ozvočenje in izpadle dohodke zaradi izpada sponzorskih sredstev mu ne bodo namenili. Ministrstvo za kulturo pa, da gre za poslovne odločitve posameznih javnih zavodov, ki so samostojni, zato se vanje ne vpletajo.

Kost je vržena tudi ministru za kulturo Urošu Grilcu, pod katerim je nekoč v MOL nastala strategija kulturnega razvoja in sodelovanja med zavodi, o kateri govori Rotovnik. Grilc zatrjuje, da je tako pri sedanjem kot prejšnjem njegovem delu njegovo vodilo spodbujanje sistematičnega sodelovanja med javnimi zavodi, in tudi nacionalni program za kulturo je prežet s tem.

»Sklepam, da ne gre za spor, temveč za običajno načrtovanje programa, ki mora v določenih spremenjenih okoliščinah iskati drugačne rešitve. Po pojasnilih Festivala tudi ne drži, da bodo šli v nakup opreme za Kongresni trg, čeprav bi bila to po mojem odlična naložba,« ­dodaja minister.