Tiskane izdaje
To se nanaša predvsem na obdobje zgodnjih sedemdesetih let, v katerem so nemške skupine in glasbeniki radikalizirali svoj odnos do (takratnih) anglo-ameriških žanrskih smernic v rock in pop glasbi. V nasprotju s kolegi sodobniki iz nenemško govorečih glasbenih sredin, ki so v tistem času odkrito nasprotovala uveljavljeni miselnosti esteblišmenta, so se v Zahodni Nemčiji ukvarjali predvsem z vprašanji lastne zgodovine. Povojno obdobje izgradnje trdnih temeljev družbe ni puščalo prostora za rojevanje avtentične nove nemške kulture, kar je bilo najbolj opazno in slišno pri sami glasbi, ki je bila, vse do pojava kraut rocka in industrijske godbe, posnemovalne narave in je kot takšna črpala ideje iz širokega spektra fonotečnih zbirk in radijskih postaj, ki so odmevale iz ameriških in britanskih baz.
V nasprotju s tedanjimi pionirji nemške avtorske popularne glasbe, kot so skupine Can, Faust, Kraftwerk, Neu!, ki so svoj izraz osmislili kot simbiozo neodtujljivih delov godbe, koncepta in imidža, so Einstürzende Neubauten konkretizirali postpunk kot poglaviten glasbeni element svojega delovanja. Sintagma »naredi si sam« poprej ni imela takih ustvarjalnih razsežnosti niti tako globoke ter globokoumne pomembnosti za glasbeni navdih. Četudi danes z novimi tehnologijami digitalnega reproduciranja zvoka poskušajo izbrisati vse analogne sledi boljše glasbene preteklosti, je popolnoma nevprašljiv vpliv, ki ga je za sabo pustila skupina s svojo diskografijo in koncertnimi nastopi.
Steklo, mešalka za beton, verige ...
Skupino Einstürzende Neubauten sta leta 1979 ustanovila Blixa Bargeld (s pravim imenom Christian Emmerich) in N. U. Unruh (Andrew Chudy), oprta na postulate takratnega novovalovskega umetniško dadaističnega gibanja v Zahodnem Berlinu. Njuno definiranje glasbe kot višjega poslanstva je že v samem začetku temeljilo na zvokovnem vizionarstvu Johna Cagea in futurističnem manifestu Luigija Russola L'arte dei Rumori (Umetnost hrupa). Na sledi Cageovega aksioma, da je vsak zvok muzikalen, so Einstürzende Neubauten začeli ustvarjati glasbo kot zaporedje zvokov, ki obdajajo in oddajajo urbanizirano okolje. To je pomenilo nujno radikalizacijo v glasbeni percepciji, pri kateri je vsak fizično otipljiv element postal nosilec zvoka. Steklo, mešalka za beton, pnevmatska vrtalka, verige, kladiva, staro železo - so le nekateri instrumenti, ki so jim Einstürzende Neubauten ne le spremenili namenskost, temveč so jih skozi skladateljski eksperiment povzdignili v samosvoj glasbeni izraz.
Več na pogledi.si
