Tiskane izdaje
»Dober večer, Slovenija! Še nikoli nisem bil pri vas, zato vam bomo nocoj odigrali hud šov!« Tako je v petek po uvodnem šusu s Saturday Night's Alright in I'm Still Standing skoraj polne Stožice pozdravil sir Elton John, eden najuglednejših britanskih glasbenikov vseh časov.
Najuglednejših, ja: ne le, da je v 40-letni karieri prodal 250 milijonov plošč (od tega 33 milijonov singla Candle In The Wind, ki velja za najbolje prodajan single na svetu, odkar obstajajo lestvice) – revija Billboard ga je uvrstila na tretje mesto najuspešnejših glasbenih izvajalcev vseh časov, takoj za Beatli in Madonno in celo pred Elvisom!
Kot je sam nekje izjavil, mu po vsem tem danes res ni treba več snemati pop plošč. No, tako ali tako bi s svojim stilom v komercialnem etru težko konkuriral današnji instantni »fastfood« elektronski produkciji.
Ne nazadnje je bilo v Stožicah jasno, kdo je njegovo občinstvo: predvsem srednja in starejša generacija. In temu primeren je bil tudi petkov repertoar, ki je sicer stalnica njegovih koncertov in zbirk uspešnic: preplet balad in bolj ritmičnih skladb, večinoma iz 70. let (Madman Across The Water, Sorry Seems To Be The Hardest Word, Your Song, Bennie And The Jets …), pophitov iz osemdesetih (Sad Songs), predstavil pa je tudi del zadnje plošče Union, ki se zlahka kosa z njegovimi legendarnimi deli (še zlasti Gone To Shiloh).
Baladni del je doživel vrhunec s skladbama Candle In The Wind in Rocket Man, mravljince pa sta zbudili Sacrifice in veličastna izvedba Don't Let The Sun Go Down On Me. Z njo je Elton dotlej precej zadržano sedeče občinstvo dobil pod oder – vsaj tiste, ki jim kolena res niso dala miru. Pri Crocodile Rock so mu (čeprav medlo) celo pomagali peti »speedygonzalesovsko« melodijo!
Vse skupaj je (tudi s preprostimi svetlečimi animacijami v ozadju) delovalo kot še vedno živ odmev glasbene virtuoznosti sedemdesetih let, seveda ob podpori enajstih vrhunskih izkušenih spremljevalnih glasbenikov, ki so dokazali, da takšne virtuoznosti, kakršna je bila takrat standard, pač ne moreš blefirati. Elton je med njimi posebej predstavil mladinca, ki »za kakšnih 40 let kvarita povprečno starost benda« – čelista iz Hrvaške – senzacije 2Cellos. Še posebno močan aplavz je dobil Luka Šulić po tem, ko je Elton naznanil: »iz Slovenije pa …«; Luka je namreč na pol Slovenec.
Elton John je danes uglajen gospod – leta perjanic in ekstravagantnih očal (pa tudi pleše!) so že davno minila, na odru ni izgubljal nepotrebnih besed; govorili so njegov predirljiv vokal in bluesovske improvizacije v solažah na klavirju. Občinstvu se je po vsaki pesmi poklonil tako, da se je odlepil od klavirja in s svojo čokato postavo, dvignjenimi rokami in nezgrešljivim nasmeškom zavzel oder. In še nikoli nismo videli, da bi si tako velik zvezdnik, namesto da bi se skrival v zaodrju, medtem ko ga občinstvo kliče na bis, vzel čas in se prav vsakomur v prvi vrsti podpisal na vstopnico!
Ja, to je bil koncert, kakršen tako uglednemu glasbeniku (in strukturi občinstva) pritiče! Dobremu občutku v prid je bila tudi nedavna akustična prenova stožiške dvorane, ki se je izkazala za zelo pametno naložbo. Pogrešali smo edino zimzelenčka Nikito – sploh zato, ker Elton John koncerte pogosto sklene z njo.
