Sedemnajstletni francoski pianist že na Chopinovem tekmovanju

Nicolas Bourdoncle je nadarjen pianist, samozavesten, strasten in muzikalen.

Objavljeno
11. februar 2015 15.22
Marijan Zlobec, kultura
Marijan Zlobec, kultura

Mednarodni glasbeni cikel Mladi virtuozi Festivala Ljubljana se preveša v zadnji del letošnje sezone. V celoti je odmeven in uspešen, predvsem pa koristna in spodbudna priložnost tako za mlade glasbenike že mednarodne koncertne poti kot za občinstvo.

Ljubljansko občinstvo zna prisluhniti najmlajšim, od katerih pričakuje še vrhunskih umetniških dosežkov. Stimulacija, odobravanje, koncerti, priprava nanje, spopad s tremo, izkušnje v koncertnem prostoru in na odru ... ob podpori mednarodnih ustanov (poleg Festivala Ljubljana tokrat še Francosaki kulturni center, na poprejšnjem koncertu Italijanski inštitut za kulturo) sestavljajo skupek vsega, kar pripelje do umetniškega dogodka.

V prvem delu zadnjega koncerta v polni Viteški dvorani Kerižank je nastopil mladi, komaj sedemnajstletni francoski pianist Nicolas Bourdoncle iz slavnega festivalskega mesta Aix-en-Provence. Mlad je, rojen 1998. leta, a je že poslal svoje posnetke Chopinovih skladb za uvodni del slovitega Chopinovega tekmovanja v Varšavi letos s finalom od 2. do 23. oktobra in s koncerti nagrajencev od 21. do 23. oktobra.

Uvrstil se je (izmed 250 pianistov z vsega sveta) v nadaljni krog prve etape nastopanja v živo (od 13. do 24. aprila), kamor se je uvrstilo le še 150 mladih. Zato ne preseneča, da si je za ljubljanski recital izbral samo Chopinova dela, pravzaprav tri Mazurke št. 1, 2 in 3 op. 59 in cikel 24 Preludijev op. 28. Mlada generacija pianistov hoče očitno zelo hitro in brez obotavljanja ali kakršnega koli »rešpekta« poseči v tekmovalno vročico in izziv tako velikega tekmovanja, ki je doslej odkrilo mnoge največje pianiste najmanj zadnjega pol stoletja, v bistvu pa vse od začetka leta 1927, ko je zmagal Lev Oborin. Najboljše bo ocenjevalo kar sedemnajst članov mednarodne žirije!

Nicolas Bourdoncle je nadarjen pianist, samozavesten, strasten, muzikalen, sicer pa ne čisto natančen, ne igra brez napak in bi ob bolj virtuoznih mestih pri preludijih potreboval še več vaj, ki bi ga pripeljale do samoumevne, pričakovane in lahkotne briljance, s katero bi naredil vtis, da se približuje Chopinu v njegovi romantični podobi samozavestnega obvladovalca zlasti pariškega, pa tudi nemškega glasbenega prostora.

Bourdoncle pravilno opaža, da je bil Chopin veliko bolj »mesen«, diferenciran, strasten in odločen, da ne rečem pogumen skladatelj, v bistvu kar revolucionarnega tipa. Bourdoncleu želimo še bolj izpiljeno igro in veliko sreče v pohodu na varšavski Chopinov prestol.

V drugem delu koncerta je nastopil mladi slovenski evfonist Simon Tavčar ob klavirski spremljavi sicer znanega koncertnega pianista Petra Zoltana. Tavčar je prav tako samozavesten glasbenik koncertantnega tipa. Uvodoma sta naša glasbenika predstavila Sonato v Es za evfonij slovenskega skladatelja Petra Pačnika.

Pačnik, doma iz Slovenj Gradca, ve, da je bodočnost sodobne glasbe najprej v obvladovanju starih in preizkušenih glasbenih form in šele zatem v njihovi modernizaciji. Štiristavčka kompozicija (Preludij Andante, Gavotte Allegro, Sarabanda, Gigue) temelji na »klasični formi« in je kot taka dobra osnova za skupno muziciranje v pravilnih razporeditvah stavkov in njihovih karakteristik.

Obe preostali skladbi, Josepha Turrine (Koncertna skladba št. 1) in J. B. Arbana (Bleščeča fantazija), sta se bolj približali virtuoznosti ali vsaj določenim pasažam, v katerih se mora solist na evfoniju izkazati še kot tehnični perfekcionist. Simon Tavčar je prav tako muzikalen in nadarjen glasbenik, verjetno pa se bo razvijal v več smeri, od solistične in komorne igre do nastopanja v orkestrih ali kot solist z njimi.