Tiskane izdaje
Balkanska pevska diva, Spličanka Severina Vučković, je s svojo spektakelsko predstavo sinoči nastopila pred polno dvorano v ljubljanskih Stožicah, kjer je predstavila svoj novi album Dobrodošao u klub.
Koncert je trajal dve uri in dvajset minut, začela in končala pa ga je z isto pesmijo, in sicer Italiano, uvodni skladbi je sledila uspešnica Uzbuna, nato pa je nizala številne stare znane pesmi in nove z albuma Dobrodošao u klub, od pesmi Djevojka sa sela, Moja štikla, Gardelin, Krivi spoj, Tarapana, Brad Pitt, Gas gas, Tango, Mili moj, Grad bez ljudi, Prijateljice in druge.
Režija je bila disciplinirana in daleč od pričakovanega kiča, ki običajno obkroža tovrstne popevkarice. Zakrivil jo je Tomaž Pandur v sodelovanju z mojstrsko plesno skupino Maestro in glamuroznimi kostumi srbskega oblikovalca Marka Mitanovskega v poudarjeno črno-beli kombinaciji z drobci rdeče barve. Take so bile tudi veličastne animacije pesmi na velikem ekranu za odrom.
Severina je nosila le črne kostume, s katerih so se snemali deli obleke in jo vse bolj razgaljali. Vendar pa bi bila razgaljenost premalo za atraktivno napolnitev velikega odra. Še posebej, ko sta na pol koncerta mrknila oba manjša ekrana, na katerih so predvajali koncert. Severina sicer zna in zmore s svojo pojavnostjo zapolniti velike odre, z vrhunskimi plesalci in plesalkami pa je to bilo narejeno še bolj učinkovito.
Delovala je kot padli črni angel, puritanka, kurtizana, princeska ali pa čarovnica iz gotske srhljivke, ki pa je zlahka vodila več kot 20-tisočglavi zbor, ki je pel z njo večino pesmi in je bil od samega začetka pa do konca koncerta na nogah.
Severina je med drugim tudi poletela na odru, ni pa manjkal niti ženski poljub z eno od plesalk. Ekstravagance je bilo obilo, narejena pa je bila z okusom. Mogoče je nastopil čas, da začnemo govoriti o Severini kot balkanski Madonni.
Vznemirjena in zadovoljna se je od ljubljanskega občinstva poslovila z besedami: »Hvala, ker ste mi omogočili, da sem nocoj uresničila svoje sanje. To je koncert, ki se pomni celo življenje, za katerega je bilo vredno živeti.«
