Siddharta − prvih 20 let

Sinoči je zasedba praznovala skupaj z svojimi oboževalci na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.
Objavljeno
11. december 2015 12.12
Koncert Siddharta
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Ljubljanska rock skupina Siddharta, ki je v 20 letih imela le malo zamenjav članov, je doslej izdala osem albumov, zadnji Ultra pa je izšel danes. Sinoči je pod blagovno znamko Kurzschluss nastopila v Stekleni dvorani Ljubljanskega razstavišča.

Pevec in kitarist Tomi Meglič, kitarist Primož Benko, baskitarist Jani Hace, klaviaturist Tomaž Okroglič Rous in bobnar Boštjan Meglič so s pomočjo njihovega stalnega dodatnega člana na pomembnejših nastopih tolkalista Martina Janežiča - Bucota ponudili nekaj več kot dve uri in pol siddhartizirane energije. Začeli so jo predajati s prvo skladbo Volk in ovce, ki odpira drugi njihov letos izdani album Ultra in končali v drugem dodatku z Vojno idej.

Zasedba je ponudila devet pesmi z novih letošnjih albumov Infra in Ultra, med katerimi jih je nekaj že znanih, predvsem singla Ledena in Nastalo bo. Seveda pa ni šlo brez nekaj pesmi, ki jih izvajajo zelo redko, tokrat je bila to Stipe in še kakšna. Seveda pa so bile najbolj sprejete njihove največje uspešnice, kar se je začelo s pesmijo Edini, ki jo je občinstvo, tako kot druge uspešnice, navdušeno pelo na vse grlo.

Siddharta na Gospodarskem razstavišču.

Foto Roman Šipić

Siddharta so se potrudili in pripravili primeren program ob taki okrogli obletnici, zato je bilo kar precej ugibanja, zakaj se niso odločili za nekoliko bolj konvencionalen koncert na bolj običajnem koncertnem prizorišču. Kot je dejal Tomi, so se raje odločili za bolj intimen nastop.

Že takoj ko je postalo znano, da bo Siddharta praznovala svoj 20. rojstni dan s koncertom na Gospodarskem razstavišču, se je začelo ugibati, katera dvorana je tam sploh primerna za kaj takega. Znano je, da so njihova dosedanja koncerta prizorišča, od kleti do plastičnega skladišča, kakor tudi na prostem, povsem neprimerna takšne koncerte.

Steklena dvorana je namreč zelo podolgovata in zato ni najbolj primerna za takšne dogodke, če je na njem občinstva več kot za prvih 20 metrov od odra. Za plesno-elektronske dogodke je mogoče še v redu, ker na njih ni središčnega dogajanja, za rock koncert pa ne. Na 20 metrih namreč stoji prvi steber, nato pa še eden. Kljub temu je bil zvok presenetljivo dober, vsaj pred odrom. Predskupina Escobars je imela celo boljši zvok od Siddharte, ki je bila na trenutke preglasna in se je zvok že pačil. Tako je bilo vsaj v prvih vrstah pod odrom.

Oder je bil prenizek, da še občinstvo, ki je stalo blizu, ni dobro videlo nastopajočih. Za stebri, kjer so sicer imeli ekrane, na katere se je prenašal nastop, ker se na oder ni videlo, pa je bil zvok katastrofalen. Žal je tako Siddharta zadovoljivo nastopila le pred tretjino svojih obiskovalcev. Drugi so pač tavali v ozadju, obupano iščoč pogled na svoje oboževane glasbenike in še bolj obupano iščoč prepoznavni siddhartovski rockovski zvok, ki so ga vajeni.