Slovenska popevka: velik poudarek na pevcih in skladateljih, pesniki bolj v oklepaju

Enkrat še zapoj: 50 let Slovenske popevke Vladimirja Frantarja pri celjski Mohorjevi družbi.

sre, 05.09.2012, 09:00

Petdeset let Slovenske popevke­ ne ponuja le možnosti za ­podrobno in natančno­ analizo­ glasbenega dogajanja­ na ­festivalih, ampak se v pol ­sto­letja­ take glasbene zvrsti povsod­ po svetu zgodi še tisoč­ drugih­ »malenkosti«, ki na koncu­ predstavljajo celovitost fenomena.

Slovenska popevka je fenomen, kar se še najbolj pokaže z distance, ko prepoznaš, četudi nisi njen spremljevalec, njeno presežno vrednost: splošno prepoznavnost, kontinuiteto izvajanja, različnost izvajalcev iste pesmi, pestrost aranžmajev, medgeneracijsko kontinuiteto, mednarodni odmev ...

Pri knjigi Enkrat še zapoj si niti dva bralca ne bosta ustvarila enotnega vtisa; vsak bo ob nešteto preglednicah sam pri sebi pomislil, kaj pozna in si je zapomnil (ali pozabil). Skladatelje slovenske popevke bolj poznamo kot pesnike zanje, prav tako so bolj znani pevke in pevci, čeprav so nekateri ostali, zlasti na začetku, danes skriti, kot so Zoran Kržišnik, Sonja Hočevar, Zlata Gašperšič Ognjanović ..., a jih Frantarjeva knjiga še kako »razkriva«.­

Svežina glasbenih idej

Pri avtorjih skladateljih slovenske popevke je veljalo in še velja načelo dosmrtnega ustvarjanja, kar je poseben fenomen in kaže na »pomlajevalni« učinek te glasbe, na mladost ali svežino glasbenih idej, po drugi strani pa na »zagrizeno« pripadnost tej glasbeni zvrsti. Podobno je z avtorji pesniki (kako grozna je beseda tekstopisci ali tekstopiske); predlagam, da se uporablja samo edino primerna beseda, to je pesnik in poezija ali pesem. Pesem za slovensko popevko­ je ­poezija, ne tekst.

Da gre za kakovostno poezijo, pričajo neštete pesmi Gregorja Strniše, Elze Budau, Miroslava Košute, Franeta Milčinskega - Ježka, celo Cirila Zlobca (Zvezde padajo v noč, leta 1962) ali Ervina Fritza (Breskvice, Iščemo očka ...), pa Vena Tauferja (Vračajo se ladje, Teenagerska balada, Zakaj nocoj tako je tih večer), Svetlane Makarovič, Branka Šömna, Vitomila Zupana (Lipova rumba), Dušana Velkaverha, Leva Svetka, Ferija Souvana, Zvonka Čemažarja, Franca Podjeda, Milana Lindiča, Franceta Vurnika, Boruta Finžgarja, Katje Špur, Smiljana Rozmana, Mirjam Tozon, celo Edvarda Kocbeka (Oj, deklica), Vladimirja Stiasnyja, Tomaža ­Domicelja ...

Antološka poezija

Največja pesnika slovenske popevke sta Gregor Strniša in Elza Budau; oba bi si zaslužila antologijo svoje poezije, potem z notami in posnetki pesmi, bodisi v izvirni, to je, prvi izvedbi ali z verzijami do danes. Elza Budau je pred leti že izdala zgoščenko Na pragu let. Izbor besedil za kasnejše popevke plejade slovenskih skladateljev, v izvedbi generacij pevcev in dirigentov od daljnega leta 1964 do 2000, je opravila pesnica sama; dvaindvajset pesmi izmed tisoč šestinsedemdeset, kolikor jih je Elza Budau napisala ali jih vsaj imajo katalogiziranih v arhivih oziroma v fonoteki Radia Slovenija. Svojo antologijo bi zlahka imela še Svetlana Makarovič in Dušan Velkaverh, pa Miroslav ­Košuta.

Od Ljubljane do Triglava

Poezija omenjenih petih pesnikov kot najplodovitejših in najkakovostnejših je čista lirika, odprta emocija, postavljena v ljubljanski (Na vrhu Nebotičnika, Na Zmajskem mostu, Beseda Ljubljana, Deček s piščalko, Luči Ljubljane, Pomlad v Ljubljani, V Ljubljano, Ljubljančanke,­ Ljubljanski zvon, Ljubljanske ulice, Dekle iz Zlate ladjice ...), a tudi širši slovenski ambientalni kolorit in esprit (Ptica vrh Triglava), nemalokrat se dotika večnostnih občutij (Poletna noč Elze Budau). Analiza poezije bi nemara pokazala začetno veliko pripadnost mestu, njegovim skrivnostim in doživetjem, slovenskemu sentimentu, krhkemu, spremenljivemu, od vzhičenosti do hipne, a strastno opevane žalosti; ta kontrastnost je zelo bogatila prva desetletja popevke, medtem ko je zadnje obdobje bolj »tehnicistično«; lirika je izgubila iskrenost, kar ni njena »krivda«, ampak smo vsi prilezli v tak nevaren čas.

Vladimir Frantar je zbral in v številne preglednice razvrstil ogromno gradiva, tako da bo vsakdo poiskal in našel kaj zase. Njegov sklep je optimističen – prepričan je, da prihajajo nova zlata leta ­Slovenske popevke.

Prijavi sovražni govor