Naj živi David Bowie

Igor Vidmar, organizator Bowiejevega edinega koncerta v Sloveniji, v Hali Tivoli leta 1996:

David Bowie je eden redkih pravih velikanov sodobne popularne glasbe, tako kot ustvarjalec kot po produktivnosti in komercialni uspešnosti. Njegovo »kameleonstvo« v 70. letih je bilo predhodnik sodobne pop industrije hitrega menjavanja trendov, vendar je bil Bowie vselej tudi avtor in artist, in ne le trgovec.

Glasbeno je bila zame in mislim, da tudi za našo pank sceno poznih 70. in začetka 80. let, pomembna predvsem njegova berlinska faza, album Heroes, sodelovanje z Iggyjem Popom ipd., medtem ko so mi bili njegovi glitter imidži, vesoljske operete, Ziggy Stardust, »drobni beli vojvoda« ipd. precej tuji, izumetničeni. Imel sem srečo, da sem lahko sredi 90. let lahko organiziral njegov edini koncert v Sloveniji in ga celo naučil reči »dober večer«; bil je povsem »kul«.

Zoran Predin:

David Bowie je bil in bo ostal eden mojih najljubših avtorjev. Bil je unikaten v svojih umetniških izrazih. Njegov samosvoj glasbeni izraz, njegova inovativna vizualna pojavnost in artizem v kostumografiji in scenografiji njegovih koncertov so vplivali na številne generacije mladih posnemovalcev. Mislim, da na svetu ni glasbenika, ki ne bo priznal, da je David Bowie vplival na njegovo delo ali način razmišljanja. Rad sem ga imel in zelo ga bom pogrešal. David Bowie je mrtev. Naj živi David Bowie!

Igor Leonardi, Fake Orchestra:

Eden najbolj originalnih alter pop glasbenikov. V začetku mi je šel malo na živce s svojimi pozami, ko pa sem slišal njegov genijalni album Outside, me je za vedno prepričal, za nazaj in za naprej.

Jani Hace, Siddharta:

David Bowie v širšem kontekstu umetnosti, predvsem pa v kontekstu popularne glasbe, predstavlja enega tistih pravih umetnikov, ki je znal vedno v duhu časa spretno koketirati s trendi in hkrati ustvarjati lasten slog. Za njim ostaja izjemna glasbena zapuščina, ki predstavlja večni navdih in inspiracijo za obstoječe in prihajajoče generacije glasbenikov.

Matjaž Pegam, Demolition group:

David Bowie – ikona rock'n'rolla, inovator, ekscentrik, genialen avtor ... nepredvidljiv do konca. Vključno z zadnjo ploščo in preranim odhodom v družbo Morrisona, Reeda, Hendrixa in ostalih ... Heroes in Scary Monsters sta prelomna albuma v mojem dojemanju glasbe, skupaj s še nekaterimi iz začetka 80. let.

Matevž Šalehar Hamo, Hamo & Tribute 2 Love:

On je bil vedno trendsetter, zaradi njega imamo gotovo nekaj glasbenih žanrov več. Inovator pop kulture in zajebano hud umetnik. Pogrešali ga bomo.

Danijel Černe – Mystica, Terra Mystica, Terrafolk:

Bowie je nedvomno dvignil popularno glasbo na piedestal umetnosti, tako da je ta danes v celoti boljša in veliko bolj inovativna, kot bi bila brez njega. Bowie je bil kot tempelj in zatočišče za vse, ki so hoteli prek glasbe težiti k izvirnosti in sporočati okolju svoja intimna občutja sveta kot pesnik. Kljub temu da so jih to okolje in včasih tudi najbližji glasbeni sodelavci gledali čudno zaradi »čudnih harmonij«.

Vlado Kreslin:

Ta neponovljivi »Človek s stilom« je bil drugačen od vseh, že ko se je prvič pojavil in ostal tak vse do konca. Zmeraj smo radovedno čakali, kam ga bo odneslo. Pa še zanimanje za Berlin nam je vzbudil.

Boris Benko, Silence:

David Bowie je imel poguben vpliv na popularno glasbo. Preden sta se spoznala, je bila simpatično, enostavno dekle. Nato pa je postala zajebana; skrivnostna, aristokratska, androgina, kompleksna, homoerotična, utrgana, načitana, promiskuitetna. Neprestano je eksperimentirala in se nasploh obnašala kot vesoljec. Za to sem Bowieju neizmerno hvaležen. Vesel sem, da svojo zgodbo zaključuje z enim redkih neuspehov - umrljivost mu pač ni pisana na kožo.

Rok Golob:

Njegov pomen je bil celosten, lahko bi rekli umetniški. Biti izviren, drugačen, samosvoj, radoveden, ekstravaganten, a hkrati velik glasbenik, profesionalec in človek. A da to ljudje verjamejo, moraš to tudi biti in živeti. Glasbeni izvirnik in ikona.

Robert Jukič:

Redki so, ki gledajo drugače. Odšel je kameleon, pogumen raziskovalec, njegov opus je priča, svoboda je stanje duha, glasba je jezik sveta.

Gal Gjurin:

Glasbo Davida Bowieja smo znotraj mojega generacijskega kroga spoznali preko izštekane priredbe skupine Nirvana Bowiejeve skladbe The Man Who Sold The World. Skozi to grungeovsko špranjo smo kot 15-letniki odkrili Bowieja kot zanimivega avtorja in svojevrstno glasbeno osebnost. Dejstvo, vredno poklona in spoštovanja, da je dva dni pred smrtjo izdal nov album, je dokaz, da je to svojevrstnost in delavnost ohranil do konca ter s tem svetu ponovno pokazal, kako se reči streže.

Aldo Ivančič, Borghesia:

Z Bowiejem naju veže praznovanje rojstnega dne. Razlika je en dan. Starman je bil eden od prvih singlov, ki sem ga kot 13-letni najstnik kupil. Sledili so nakupi Diamond Dogs, Station to Station, Low ... Blackstar. Pravzaprav je edini glasbenik, kateremu sem ostal zvest v vseh teh desetletjih, stoletjih občudovanja glasbe. Bowie je bil glasbenik, ki ni sledil trendom, ampak jih je ustvarjal. Trenutno poslušam njegovo kolekcijo instrumentalov All Saints, ker je preveč boleče slišati njegov glas.

I'm thinking that it must be love

It's too late

- to be grateful

It's too late

- to be late again

It's too late

- to be hateful

(Station to Station, David Bowie)