Tiskane izdaje
V devetdesetih letih je na slovensko glasbeno sceno stopilo več izvajalcev, ki še vedno polnijo koncertne dvorane. A po obdobju, ki je bilo za razvoj slovenske popularne glasbe ugodno, se vsaj na prvi pogled zdi, da vlada v današnjem glasbenem prostoru zatišje. Pa res?
Glasbeni producent Gregor Zemljič je prepričan, da je število glasbenih talentov še vedno primerljivo s tistim v začetku devetdesetih: »Slovenska glasba zdaj doživlja preporod. Na alternativni sceni, kjer je veliko izjemno zanimivih glasbenih skupin, vre. Veliko je tudi samostojnih izvajalcev elektronske in glasbe drugih zvrsti. Glede na število prebivalcev je Slovenija na področju elektronske glasbe globalna velesila glasbene produkcije.« A poudarja, da za razvoj potencialov in širšo prepoznavnost izvajalci nimajo ustreznih pogojev.
Gramatik je slovenski elektronski glasbenik, ki je uspešen tudi v ZDA. Foto: osebni arhiv
Premalo medijske podpore
Ključno težavo Zemljič vidi v zaprtosti medijev, ki novih glasbenikov ne podpirajo dovolj. S tem ne misli samo na objavo intervjujev in recenzij albumov, temveč predvsem na ignoranco javnih institucij, med drugim RTV Slovenije: »Namen javne televizije je podpirati nastajajočo kulturo in jo arhivirati. Val 202 kot izjemno raznolik medij redno izpostavlja mlade izvajalce, a oddaj, kot je denimo Na piedestal, je premalo,« opozarja Zemljič. »Sodobna glasba je imela včasih neprimerno večjo podporo. Televizija je pred leti sama snemala videospote in tudi tako sodelovala pri ustvarjanju raznovrstnih glasbenih vsebin. To bi moralo ostati poslanstvo javnega medija,« meni sogovornik.
Množični mediji imajo na oblikovanje glasbenega okusa še vedno velik vpliv, je prepričan. A večji del prostora večinoma namenjajo že uveljavljenim, starejšim glasbenikom, ki podpore ne potrebujejo: »Ljudje ponavadi nimajo časa, da bi samostojno iskali novo glasbo, zato sprejemajo vsebine, ki jih ponudijo mediji. Če jim ti ne pokažejo, da obstaja še kaj drugega, sprejmejo zgolj medijsko najbolj izpostavljene vsebine. Običajno pa so to najbolj komercialni projekti.«
Večina komercialnih glasbenih postaj vrti uspešnice iz najstniških let generacije z največjo kupno močjo, ki v njih prebudijo spomine, opaža Zemljič. Kakovostna glasba gotovo ni žanrsko omejena: »Vsi, ki so se prebili v mainstream medije, so kakovostni. Konkurenca med njimi je namreč tako močna, da morajo delati vrhunsko. A če bi bila uredniška politika postaj takšna, da bi namerno bolj izpostavljali tudi neuveljavljene izvajalce, bi ljudje poslušali tudi te.«
Infografika: Delo
Iskanje množičnega okusa
Tomaž Čop, glasbeni urednik na najbolj poslušani komercialni radijski postaji Radio 1, pravi, da njihova naloga ni izobraževanje, temveč zadovoljevanje množičnega okusa. Kakšen je, od leta 2007 ugotavljajo z rednimi raziskavami trga, v katerih preverjajo, katere skladbe so med njihovimi poslušalci najbolj priljubljene.
Sezname predvajanja sestavljajo skoraj teden dni vnaprej, da pa bi se skladba znašla na njem, mora biti aktualna. »Za uspešnico ni univerzalne forme. A zvok, produkcija, efekti, glas morajo ustrezati trendom glasbe, ki bi se jih glasbeniki morali zavedati. Če se jim ne podredijo, ne morejo pričakovati, da jih bomo vrteli. Nekateri to razumejo, večina pa pač ne,« razlaga Čop.
Glasba, ob kateri se ljudje zabavajo in jo imajo radi, je ponavadi tudi dobro narejena, je prepričan: »Ne glede na to, kako zaničljivo nekateri gledajo na naš izbor skladb, in pravijo, da se preveč ponavlja, nam število poslušalcev daje vedeti, da delamo nekaj prav. Če nekdo misli, da je to poneumljanje množic, naj. Nenazadnje se lahko vsakdo sam odloči, kakšno glasbo bo poslušal.«
Infografika: Delo
Komercialke so neobčutljive
Čop meni, da je mladih sposobnih glasbenikov pri nas veliko, a delajo brez jasnega cilja o tem, kaj bi radi dosegli. Prav tako dodaja, da ni dovolj založb, primernih producentov in studiev. Glasbe se je treba lotiti profesionalno, je prepričan: »Glasbeniki morajo najprej narediti domačo nalogo – poslušati, kateri radio vrti glasbo, ki jo ustvarjajo. Vedeti morajo, kam bi radi prišli, kako želijo zveneti in kje bi radi, da jih vrtijo, nato pa morajo v tej smeri delati.«
Pravi, da primerne glasbe med slovenskimi izvajalci za komercialne postaje ni. »Včasih imam občutek, da je narediti izdelek, ki zveni kot Justin Bieber, nekaj slabega. To je glasba, ki je trenutno popularna, in tako bi morala zveneti tudi naša. Ne govorim o kopiranju, a trenutni trendi so taki in ne moremo delati neodvisno od dogajanja na svetovni sceni.«
Argument, da slovenska glasba ni na visoki ravni, je po mnenju Gregorja Zemljiča bizaren: »Žepna državica smo in naša produkcija je vrhunska. Ne moremo konkurirati ameriški, ki ima večmilijonski trg, ker tega znanja nimamo. Lahko pa najdemo v tem, kar imamo, dobre stvari. Veliko pop bendov je, ki delajo zelo zanimivo glasbo in so dobri izvajalci, ampak jih premalo podpiramo.«
To ne velja za spletni Radio Terminal, ki zadnjih pet let daje prostor manj komercialni glasbi. Tudi Tomaž Pezdirc, urednik radia, pravi, da je kakovostne slovenske glasbe dovolj, a se morda ravno zaradi neizpostavljenosti v komercialnem glasbenem etru nekaterim zdi nasprotno. Pezdirc temu v prid izpostavi albuma leta, ki so ju lani izbirali poslušalci Radia Terminal. Prvi album leta so bili Jardier, drugi pa Koala Voice. Oba sta slovenska kot tudi skladba leta skupine Fed Horses. Po njegovem mladim glasbenikom že sam napredek tehnologije omogoča solidno glasbeno produkcijo in možnosti udeležbe na različnih glasbenih natečajih. Eden takih je Špil liga za srednješolske izvajalce, ki bo letos potekal četrto leto.
Kakovostne slovenske glasbe je dovolj, vendar je premalo izpostavljena na komericalnih radijskih postajah. Foto: Urška Boljkovac/Kino Šiška
Izvajalci potrebujejo tudi primerne prostore za produkcijo, pravi Zemljič. Kot primer navaja studie v mladinskih centrih, kjer lahko mlade skupine dobijo prvo priložnost za snemanje glasbe brezplačno ali za minimalno plačilo. V tujini so se izkazala za pomembno izhodišče za mlade glasbenike. Kot možno rešitev za večji preboj glasbenikov pa izpostavlja še festival alternativne glasbe, ki bi ga kot javni medij organizirala RTV Slovenija.
Ključno je, da umetnost podpiramo, saj samo tako nastanejo izdelki z dodano vrednostjo, ki so bistveni za dvigovanje kakovosti duha časa, meni Zemljič. Če za to ne bo pogojev, bodo ustvarjalci prepuščeni samim sebi. Dobili bodo občutek, da jih lokalna skupnost ignorira, zato se bodo še naprej usmerjali v tujino, kjer je delo zaradi večje konkurence težje, a je za mlade hkrati več možnosti za razvoj.
Zato je nujno, da raznoliko glasbeno ustvarjanje spodbujamo že doma. Kljub temu da je slovenska glasba predvsem na komercialnih radijskih postajah še vedno zapostavljena, je potenciala ogromno. Vendar ta zaradi medijske ignorance in neizdelane kulturne politike pogosto ostane spregledan.
