Svet Slovenske filharmonije: Obstaja dvom v upravičenost stavke

V izjavi za javnost se svet zavoda odziva na aktualna dogajanja v zvezi s stavko.

Objavljeno
16. januar 2017 17.00
vidic ljubljana
T. J.
T. J.
Svet zavoda najprej pojasnjuje delovanje pred mesecem dni, ko so dobili obvestilo o sklepu o začetku opozorilne stavke v Slovenski filharmoniji ter se seznanili s stavkovnimi zahtevami. Takrat je svet zavzel stališče, naj se trenja članov orkestra z dirigentom Lajovicem in direktorjem Damjanom Damjanovičem umirijo ter rešujejo s pogovorom. Takšno reševanje sporov je svet zagovarjal tudi pri postavljanju novih stavkovnih zahtev, in sicer v prepričanju, da bo zmagal razum, še posebno, ker je svet v času svojega mandata redno spremljal in nadzoroval zakonitost dela ter poslovanja javnega zavoda in ni zaznal nepravilnosti.

Brez bistvenih kršitev

Kot pojasnjujejo v izjavi za javnost, podpisuje jo predsednik Otmar Zorn, je bilo poslovanje SF od leta 2012 do 2016 pregledano s strani več revizij (Računsko sodišče, protikorupcijska revizija, Inšpektorat RS za delo in Inšpekcijski nadzor državnega proračuna) in ni bilo ugotovljenih bistvenih kršitev.

Člani sveta zavoda so bili seznanjeni z revizorskimi poročili in s postopki, s katerimi je SF odpravila manjše pomanjkljivosti. Na poročila o delovanju in poslovanju zavoda tudi člana sveta, predstavnika zaposlenih, Miran Kolbl in Marina Kopše, nista imela pripomb.

Svet zavoda je zaznaval določena trenja med direktorjem in zaposlenimi v orkestru, zato je obe strani večkrat pozval, da se o problematiki odkrito in dejavno pogovarjata in rešujeta sprotne probleme.

Nekonkretne obtožbe proti dirigentu

Svet je na mediacijski seji 21. decembra podprl predlog direktorja Damjanoviča, da bi z maestrom predčasno, vendar sporazumno prekinil pogodbo o sodelovanju. Stavkovni odbor je 23. decembra predlog zavrnil in od direktorja zahteval, da za novoletni koncert organizira zamenjavo maestra. Vlogo mediatorja je svet nadaljeval tudi v času zaostrovanja stavke ob večkratnemu spreminjajnju stavkovnih zahtev.

»Žal so stavkajoči naše občutke demantirali ter nadaljevali z aktivnostmi tako, da do dogovora o umiritvi situacije ponovno ni prišlo. Očitno stavkovni odbor ni bil pripravljen na pomiritev z maestrom, ob tem pa tudi ni predočil konkretnih prijav zaposlenih. Ker proti dirigentu niso bile podane konkretne obtožbe in posledično ni dokazov o morebitnih kršitvah, Svet SF njegovo nadaljnje delovanje z orkestrom odločno podpira. Paradoksalno je, da je orkester v času priprav na novoletni koncert brez težav in incidentov z maestrom Lajovicem izvedel štiri vaje in tudi generalko. Za takšno nenačelno delovanje stavkajočih bi morali prevzeti odgovornost tudi člani Strokovnega sveta SF, Andrej Petrač, Matej Zupan, Marko Mihevc, dr. Gregor Pompe in Fernando Mejias, ki stavkovne zahteve javno podpirajo v vseh točkah. «

Usposobljenost zaposlenih v orkestru

Svet, kot piše v izjavi, tudi ne razume delovanja ministra. »Pričakovali bi, da bi se z vključitvijo v reševanje problematike informiral o morebitnih kršitvah, ki doslej niso bile dokazane. Dosedanje reakcije stavkajočih do maestra Lajovica niso bile podkrepljene z dokazi, da bi jih svet zavoda sploh lahko obravnaval. Zaradi dvomov maestra Lajovica v strokovnost posameznih članov orkestra predlagamo, da neodvisna komisija z avdicijo preveri usposobljenost zaposlenih v orkestru. Svet zavoda tudi ni seznanjen z namero Damjana Damjanovič o njegovem odstopu z mesta direktorja SF.«

Poseg v poslovno sfero

Člani sveta so tudi zapisali, da je direktor pridobil pravno mnenje Inštituta za delovna razmerja in socialno varnost pri Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, iz katerega izhaja, »da gre pri zahtevah po odstopu direktorja, članov sveta Slovenske filharmonije in prekinitvi sodelovanja z dirigentom, pa tudi pri splošni zahtevi po zakonitem in strokovnem poslovodenju in upravljanju Slovenske filharmonije za poseg v poslovno sfero ustanovitelja Slovenske filharmonije (imenovanje direktorja, imenovanje članov sveta zavoda) oziroma direktorja (sodelovanje z dirigentom, zakonito vodenje zavoda), kar samo po sebi praviloma ne more biti zakonit predmet stavke.«

Pri zahtevi, ki se nanaša na postopke razporejanja na delovna mesta priznanih ustvarjalcev (na kateri temelji tudi zahteva po nadomestilu plače v času stavke) pa se postavlja vprašanje, ali gre za uveljavljanje pravic ali za uveljavljanje interesov. V pravnem mnenju je tudi navedeno, »da je zahteva po zagotavljanju spoštljivega okolja brez trpinčenja opredeljena zelo splošno in ni posebej utemeljena, ampak se utemeljuje s sklicevanjem na ostale zahteve, zato bo zakonitost te zahteve odvisna od njene konkretizacije.«

Za razumno ureditev razmer
Glede na zapisano svet SF ugotavlja, da obstaja dvom v zakonitost stavke in v upravičenost blatenja ugleda maestra Lajovica. Ravnanje stavkajočih je po mnenju sveta neodgovorno do lastne ustanove in širše kulturne javnosti. »Ugotavljamo nepripravljenost stavkovnega odbora k razumnemu reševanju aktualne problematike. Kljub temu si bo svet zavoda še naprej prizadeval za razumno ureditev razmer in da bo ustanova Slovenske filharmonije s tristoletno tradicijo, s kakršno se lahko ponaša le malo evropskih držav, ohranila svoj ugled in poslanstvo.«