Tadej Toš poje Prešerna

Rokezije - z arhetipskimi rockovskimi inštrumenti so odeli v glasbo poezijo našega največjega pesnika.

tor, 06.02.2018, 15:00

Sme nekaj nas, ker smo Prešernove, biti prešernih;
pesem kaže dovolj, kak je naš oče krotak.


France Prešeren

Dramski igralec Tadej Toš je za festival Arsana pripravil Rokezije, v uporniški zvok rockovskega tria, v katerem so kitarist Igor Leonardi, basist Tadej Kampl­ in bobnar Enos Kugler, odete Prešernove poezije. Projekt je bil dobro sprejet, sledilo je veliko nastopov po kulturnih domovih. Zvečer bodo nastopili v mariborskem KGB, jutri v gledališču Park v Murski Soboti, na Prešernov dan pa v ljubljanski Drami v okviru programa Akustika.

Na lanskem ptujskem festivalu Arsana je zasedba Tadej Toš in The Band premierno predstavila projekt Rokezije. Predvsem zato, ker je poletje v Toševem terminskem načrtu primeren čas za tovrstno ustvarjanje, saj nima siceršnjih delovnih obveznosti. »Tako se lažje v miru prepustim navdihu in uresničitvi idej. Hkrati se je to zgodilo na festivalu Arsana v mojem domačem mestu z naklonjenim občinstvom, ki spremlja vse moje ustvarjalne podvige. Zato sem hvaležen Ptuju in festivalu ter občinstvu, da to lahko preizkusim na domačem pragu,« je povedal.

K projektu ga je spodbudilo iskanje odgovorov na vprašanja, ki so ga preganjala že več let. Razmišljal je o odnosu Slovencev do našega največjega pesnika in poezije nasploh. Zakaj s takim strahospoštovanjem zremo na tega velikega pesnika in poezijo? Zakaj znamo na pamet tako malo njegovih pesmi? Zakaj znamo veliko pesmi na pamet, čeprav si tega ne želimo?

»Odgovoril sem si, da se to verjetno dogaja zato, ker poleg Prešernovih pesmi tako redko slišimo glasbo in melodijo. Glasba in melodija sta v veliko pomoč, da si kaj lažje zapomnimo, saj to sodi v naš čustveni, nezavedni del. Zdelo se mi je, da bi mogoče to bila pot do svobodnejše interpretacije dela Prešernovega opusa, ki ga bomo poskusili z glasbo, ritmom, melodijo in energijo predstaviti občinstvu in z njim deliti izkušnjo njegove poezije. Po pristopu in življenjskem slogu je bil Prešeren zagotovo eden naših prvih rockerjev,« je pojasnil.

Naj pesem oživi

Kar nekaj slovenskih pesnikov in pesnic je pristalo na albumih, ko so njihove pesmi uglasbili slovenski in tuji glasbeniki. Ob tem je treba posebej pohvaliti najbolj trmasto mariborsko serijo albumov Rokerji pojejo pesnike, ki je nedavno izšla že v trinajsti različici. Prešeren je bil pred leti pobuda za zanimiv album, na katerem so različni slovenski glasbeniki v različne stile odeli njegove pesmi.

»Pri projektu Rokezije je poudarek na živih nastopih, da bi bili v stiku z občinstvom, ne pa da bi to zapakirali na cede, na katerem bi vse ostalo zaprto in odmaknjeno kot v knjigah. Naša želja je, da pesem oživi. Nesmrtna pesem pa oživi tako, da jo spustiš iz knjige in predstaviš v živo, in to čim večkrat. Iskali smo način, da bi to dosegli. Na prvih nastopih smo koncertirali predvsem po slovenskih kulturnih domovih in pokazalo se je, da je projekt zanimiv za številne generacije, saj polni srce in dušo.«

Toš je dejal, da je nenehno imel občutek, da taka interpretacija potrebuje rockovski trio, predvsem zato, ker potrebuje silo in definicijo rock'n'rolla. Hotel je slišati ob sebi električno kitaro, baskitaro in boben. Tri arhetipske rockovske inštrumente, ki držijo orkestracijo in hkrati delujejo preprosto. »Kar nekaj časa sem iskal glasbeno ekipo, s katero bi se tudi intuitivno dobro ujel. To je moj prvi glasbeni projekt in glasbeniki na odru delujejo precej drugače kot igralci pri dramskem nastopanju. Dramski program temelji na racionalnem razumevanju, pri glasbi pa je poudarek na iracionalnem ujemanju. Naše ustvarjalne muze so nam bile naklonjene, da smo se tako dobro ujeli. Še posebej sem vesel, ker bom lahko nastopil z njimi na velikem odru ljubljanske Drame, ki je zdaj moj službeni dom,« je dodal Toš.

Prijavi sovražni govor