TBF - tako nesramno fantastični

»Tako nesramno fantastični, tako prekleto tibiefovski,« so poleti o novem albumu splitske skupine TBF Pistaccio metallic zapisali v Slobodni Dalmaciji, »ultimativni zadetek hrvaške sodobne glasbe in absolutni kandidat za album leta.« Medtem ko se album z ovitkom strupeno zelene barve v hrvaških CD-predvajalnikih vrti že od poletja, se refreni pesmi Mater, Spin doktor in novega singla Veseljko šele dobro sidrajo v slovenskih ušesih. Da bi se to zgodilo še hitreje, so pretekli teden fantje iz skupine TBF prišli s splitske rive naravnost na oder novega ljubljanskega kluba Cirkus, ki je pred dvema tednoma svoja vrata odprl v prostorih nekdanjega kina Vič.

Z njimi sem se srečala prav tam, v torek popoldne, pred večernim koncertom. Utrujeni od številnih intervjujev, ki so jih opravili, preden sem prišla na vrsto, so sloneli na visoki mizi, kjer so se bohotile prazne skodelice kave in kozarci, v katerih je bil najverjet­neje še malo prej viski. »Ne bom dolga,« obljubim. »To vsi rečejo,« z nasmehom odvrne Mladen, frontmen skupine in tisti, ki ga ljudje na ulici največkrat prepoznajo.

»Tu ste, da bi promovirali novi album,« začnem. »Ko sem ljudi spraševala, kakšen se jim zdi, so vsi po vrsti rekli, da je bolj rokerski. Kaj pravite na to? Kakšen je novi album v primerjavi s prejšnjimi?«

»Ha ha, rokerski,« se nasmeji Sale, sicer glavni tekstopisec v bendu, »kaj pa vem, odigrali smo ga v živo, ima bobne, bas, kitaro. Splošna 'vibra' albuma pa zagotovo ostaja tibiefov­ska. Lahko bi rekel, da je bolj 'zajebantski', bolj neobremenjen, seveda tudi bolj zrel, kar pa je popolnoma naraven proces. Ne nagiba se več toliko k težkim temam, saj se nam zdi, da smo o teh že dovolj povedali.«

»No, vi mogoče pravite, da ste se odmaknili od težkih tem, še vedno pa se čuti neka družbena kritičnost. To se sliši že v komadu Spin doktor. Kdo so spin doktorji?« vprašam. Sale skomigne z rameni: »To je termin, ki se ukvarja z nekaterimi splošnimi stvarmi političnega marketinga in ljudmi, ki stojijo za njim, kar obstaja že od nekdaj. Pesem sem sicer napisal že pred približno štirimi leti, takrat je bila tematika veliko bolj aktualna. Gre za pojem kratke pameti pri ljudeh - zgodi se neka velika stvar, škandal, spin doktorji pa s tem, ko ustvarijo novo senzacijo, poskrbijo, da ljudje na prejšnjo hitro pozabijo. Nič posebnega, govori pač o naši mentaliteti.« Medtem ko Delov fotograf neumorno pritiska na sprožilec, se spomnim enega od komentarjev, ki sem ga prebrala na medmrežju: »Nekdo je napisal, da pesmi Spin doktor in Uvik kontra opisujeta 'kronični debilizem nacije'. Kaj pravite na to?« Spet mi jih uspe nasmejati, iz Mladenovih ust uide »pazi ti boga«, Sale pa se kljub vsemu malo zresni: »Kaj pa vem, no, prej bi rekel, da gre za idiotizem, kar je razlika. Debil je bolan, idiot je pač idiot.« »No, v vaših besedilih se vseeno velikokrat sliši kritika družbenih in političnih razmer. Ali obstaja upanje?« še kar silim v resnejše teme. Spet je na vrsti Sale, ki so ga očitno določili, da odgovarja na vprašanja o besedilih: »Ah, ne vztrajamo pri tem, da je treba kar naprej govoriti o politiki. Na Hrvaškem je zdaj neka apolitična klima, vsi se izogibajo politike, želijo se odtrgati od nje. 'E brale,' zdaj bom pa nalašč govoril o politiki,« se zasmeji še bolj naglas. »Šalim se. Obstaja upanje, seveda obstaja. Udarila bo neka kozmična sila, pa bo.«

Naslednjih deset minut klepetamo o vzporednih projektih, s katerimi se ukvarjajo, kadar ne nastopajo kot TBF. Luka skupaj s še dvema glasbenikoma iz Hrvaške deluje v »soundsystemu« Banana zvuk, s katerim med ljudmi širijo ritme reggae glasbe. »To je zafrkancija,« pove, »norost, izgovor, da lahko naredimo žur.« Sale deluje tudi pod imenom Alejuandro, izdal je že en album, zdaj je sredi ustvarjanja drugega: »To delam sproti. Delam stvari, ki so šle skozi garažo TBF in niso našle svojega mesta na albumih, sam pa jih nisem želel vreči stran.« Govorimo o reggae kompilaciji Shishmish, projektu dveh slovenskih didžejev Piera in Fuja iz ekipe RDYO DJs, na kateri se sliši tudi Saletov glas: »Odlična stvar, fanta poznam že dolgo, Fu je stalnica v Splitu. Ko sta delala album Shishmish 2, sta mi poslala nekaj podlag in moji teksti so odlično 'sedli' nanje.« Za konec se obrnem še k Mladenu in ga vprašam, kakšen bo nocojšnji koncert. »'Opušten', sproščen. Igrali bomo večino pesmi z našega novega albuma, seveda pa tudi vse tiste hite, po katere bo večina prišla,« najverjetneje že desetič v enem dnevu odgovori na isto vprašanje. In koncert je bil res takšen. Sproščen, zafrkantski, tako prekleto tibiefovski.

Iz Nedela