Tiskane izdaje
Ob torkovem dnevu človekovih pravic in 25-letnici Amnesty International je zasedba Terrafolk skupaj s Simboličnim orkestrom pripravila dva ekskluzivna koncerta avtorske glasbe.
Jutri v Prešernovem gledališču Kranj in pojutrišnjem v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. O zasedbi, večeru in sodelovanju z orkestrom smo se pogovarjali z Danijelom Černetom - Mystico, ustanovnim članom skupine Terrafolk.
Z organizacijo Amnesty International ste povezani že dolgo, kajne?
Kot Terrafolk smo prvič nastopili ravno za Amnesty International Slovenija. Torej, lahko bi rekli, da je Amnesty International naša krstna botra. Že večkrat smo podprli njihove akcije.
V prvi postavi ste bili skupaj z Bojanom Cvetrežnikom in Boštjanom Gombačem. Slovenski super trio.
Ta 'super' trio oziroma kvartet, z nami je bil še Žiga Golob, je letos spomladi nastopil v mariborskem KGB-ju. Tam smo pred desetimi leti v tej zasedbi večkrat igrali in Doda, šefica KGB-ja, nas je pripravila do tega, da smo se skupaj prepustili nostalgiji. Upam, da se bodo zvezde še kdaj tako poklopile. Jaz sem zelo užival, baje pa tudi občinstvo. Ostali glasbeniki pa tudi niso izgledali slabe volje.
Že od začetnega obdobja je bila zasedba Terrafolk nagnjena k multikulturnemu pojmovanju glasbe in prepletanju na videz glasbeno nezdružljivih sestavin.
Igrati samo en glasbeni stil ali iz enega kulturnega okolja nam je bilo vedno premalo in preveč dolgočasno. Tudi ko so nas poskusili spraviti v predal world music, v katerem je lahko vse in nič, smo si želeli od tam čim prej pobegniti. Smo nekakšni večni glasbeni begunci. Zdaj nas najbolj navdušuje, da smo prvič v zgodovini skupine na lestvici slovenskih videospotov, in to z instrumentalno skladbo Meta Luna.
Tudi tuje pesmi ste velikokrat predelali zelo avtorsko.
Ja, verjetno je najboljši primer skladba You Are My Sunshine, ki jo je na novo aranžiral Bojan Cvetrežnik, produkcijsko za album Full Circle pa obdelal Peter Penko. V originalu je to prijazna pesmica, v priredbi pa je postala jezna, temačna in metalna.
Kljub temu je izvabljala nasmeške na obrazih občinstva. Ko smo pesem izvajali v živo, je 'slemanje' postalo obvezna disciplina našega 'folk' benda, pa tudi občinstvo se nam je rado pridružilo na odru.
Z leti je naraščal delež avtorske glasbe, verjetno tudi zaradi številnih glasbenikov, ki so bili in so še trajno in občasno povezani z zasedbo Terrafolk.
Osebno mi je pisanje glasbe enako pomembno kot dihanje. Zato sem bil vedno vesel, da sem lahko preizkušal svoje ideje z glasbeniki v Terrafolku. Smo pa vedno radi povabili k sodelovanju še druge skladatelje aranžerje. Še posebej za koncerte, ki smo jih izvajali s simfoničnimi orkestri ali Simboličnim orkestrom. Tako so kreativnost v repertoar Terrafolka poleg naju z Bojanom prispevali Matija Krečič, Klemen Bračko, Mitja Vrhovnik Smrekar, Izidor Leitinger, Miloš Simič, Neisha in drugi.
Skupina Terrafolk velikokrat deluje kot razsodnik dobrih glasbenikov in preveva jo kolektivni duh, podobno kot recimo Laibach.
Moja želja je vedno bila, da bi igral v skupini, ki bi bila kot Rolling Stones. Torej zasedba z trdnim jedrom. Vendar, kot kaže, vsega nikoli ne moreš imeti. Kolektivni duh Terrafolka se pojavlja v valovih in glede na izkušnje je težko napovedati, kateri surfarji se bodo v določeni situaciji znašli na skupnem valu.
Pomembno je, da tisti, ki so na valu, surfajo skupaj, najprej s srcem in maksimalnim angažiranjem. To je edino pošteno do občinstva in samo tak pristop je po mojem osnova, da ustvariš nekaj, kar pusti sled ali je omembe vredno.
Čeprav je Bojan Cvetrežnik zapustil Terrafolk, da bi intenzivneje vodil Simbolični orkester, ki deluje že deset let, z njim in z orkestrom pogosto sodelujete.
Z Bojanom sva pri skupini Terrafolk sodelovala dvanajst let. To pusti določene posledice. (smeh) Dobro veš, kako in kje se lahko dopolnjuješ, kar je osnova za sodelovanje. Projekti s Simboličnim orkestrom so omogočali širjenje ustvarjalnosti Terrafolka. Če lahko ustvarjalnost deliš z ustvarjalnimi ljudmi, si že na pol poti do dobrega rezultata. Mislim, da bova še kdaj kaj ušpičila skupaj, pa tudi kaj vsak zase.
Bili ste med prvimi glasbeniki, ki so nastopili s simfoničnim orkestrom. Kakšna je bistvena razlika med nastopom skupine Terrafolk z ali brez spremljevalnega orkestra?
Sodelovanje s simfoničnimi orkestri (igrali smo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Jensko filharmonijo) je poseben izziv. Mi (bend) se na primer lahko dobivamo in vadimo v gostilni, kar bi bila lahko omejitev za ves simfonični orkester. Vendar, če se je le dalo, smo člane orkestra vedno poskusili 'zvleči', da se nam pridružijo po koncertu ali vaji na jam sessionu.
V Jeni je Bojan celo ponudil, da bo vsakemu, ki bo prišel, plačal pijačo. Vendar sta prišla samo dva, in to brez inštrumentov. RTV orkester ima dosti več takih, ki se tudi v prostem času radi ukvarjajo z glasbo.
Pri delu s simfoničnim orkestrom je nujno treba izhajati iz zapisanega notnega gradiva in je manj prostora za improvizacijo ali nepredvidene stvari na odru. Naš cilj, ko smo se odločili za tovrstno sodelovanje, je bil, da bo imel orkester pomembno funkcijo pri izvedbi posamezne skladbe in ne bo samo za okras. Mogočnost zvoka in zvočne možnosti so zelo velike in inspirativne.
S Simboličnim orkestrom smo hoteli doseči, da bi notno gradivo vsi glasbeniki usvojili tako, da bi ga, kolikor bi se dalo, igrali na pamet in bi zasedba dihala skupaj kot skupina. To pomeni, da je interakcija med nastopajočimi ves čas direktna, ne prek notnega zapisa. Igrati v manjši zasedbi je v primerjavi z orkestrom nekakšen mikrokozmos, ki ima svoje zakone, vendar ne bi smelo biti razlike v odnosu do izvedbe ali poslušalcev.
Po dolgem času boste zaigrali
Najlepša naša koncerta sta bila nedvomno dva razprodana koncerta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v ljubljanskih Križankah. Prepričan sem, da nam bo uspelo prebuditi nekaj starega skupnega duha Terrafolka in nekaj novega, ki izhaja iz rasti vsakega glasbenika.
Kakšen avtorski spored ste pripravili za ta posebna
